Jedro

Po ureditvi v ZFPPIPP aktivni družbeniki izbrisane pravne osebe niso več njeni univerzalni pravni nasledniki, zato z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra nanje ne preidejo vse morebitne pravice in obveznosti izbrisane pravne osebe. To tudi pomeni, da niso aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na izbrisano pravno osebo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika z dne 22. 10. 2009 v celoti ugodilo in izvršbo v celoti ustavilo ter sklep o izvršbi z dne 16. 10. 2009 razveljavilo, predlog upnika za izvršbo z dne 5. 10. 2009 pa zavrnilo.

Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je kot edini pravni naslednik izbrisane družbe O. d.o.o., na katero se glasi izvršilni naslov, vložil predlog za izvršbo. Dolžnik je v ugovoru zoper izdan sklep o izvršbi navajal, da naj bi terjatev prenehala zaradi izbrisa upnika iz sodnega registra. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da upnik na ugovor ni podal odgovora. Sodišče je zaključilo, da je podan ugovorni razlog po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, da terjatev upnika do dolžnika ne obstaja, ker ni prešla na novega upnika. Ker upnik v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik in ker v predlogu za izvršbo ni določno označil listine, ki bi izkazovala prehod terjatve na novega upnika, je sodišče sledilo ugovornim navedbam dolžnika. Taki razlogi sodišča so nesprejemljivi in neutemeljeni. Upnik je namreč prejel ugovor dolžnika in nanj tudi pravočasno odgovoril dne 12. 2. 2010. V odgovoru je že opozoril, da vsi ugovorni razlogi posegajo v pravnomočen izvršilni naslov, obenem je odgovoril tudi na zatrjevano litispendenco. Sodišče je z izpodbijanim sklepom poseglo v pravnomočen izvršilni naslov, saj ni mogoče spregledati dejstva, da je dolžnik skozi celoten potek pravdnega postopka imel možnost sedaj zatrjevane ugovorne navedbe pravočasno navajati, saj je v postopku izdaje izvršilnega naslova aktivno sodeloval. V izvršilnem postopku ni mogoče navajati razlogov, ki direktno zadevajo izvršilni naslov. Ker je sodišče ugovornim navedbam sledilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je kršeno načelo zakonitosti. Res je, da je bila med postopkom, iz katerega izhaja izvršilni naslov, družba O. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra, terjatev pa je po zakonu prešla na edinega družbenika. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral novi upnik prehod terjatve posebej izkazovati z listino. Upnik se jasno ni posebej skliceval na nobeno listino, saj tudi sicer dolžnik prehodu terjatve v ugovoru ni oporekal, temveč je zatrjeval, da je terjatev prenehala, kar pa je nesmisel. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor zavrne, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je bila vročena v odgovor dolžniku, ki navaja, da je bila vtoževana terjatev terjana dvakrat, kar nesporno izhaja iz listinskih dokazov. Sodišče je pravilno zaključilo, da upnik ni imel aktivne legitimacije za vložitev izvršilnega predloga, saj ni predložil listine, ki bi izkazovala prehod terjatve na novega upnika. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa, priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) – v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l.RS, št. 51/98 s spremembami) – v nadaljevanju: ZIZ.

Pritožbeno sodišče je pri presoji izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je odločitev pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je v obrazložitvi navedlo sodišče prve stopnje. Svojo odločitev je oprlo na določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, in zaključilo, da (novi) upnik A. V. kot družbenik izbrisane gospodarske družbe O. d.o.o. (prvotnega upnika) takega prehoda terjatve ni izkazal. Vendar pa je sodišče prve stopnje pri odločanju prezrlo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007, v nadaljevanju ZFPPIP), ki kot specialni predpis v členih 424 do 444 ureja pravne posledice izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra, v tem delu pa se skladno z določbo 500. člena ZFPPIPP uporablja že od 15. 1. 2008 dalje (torej tudi v predmetnem primeru, saj je bila družba O. d.o.o iz registra izbrisana dne 20. 6. 2008). Po ureditvi v ZFPPIPP aktivni družbeniki izbrisane pravne osebe niso več njeni univerzalni pravni nasledniki, zato z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra nanje ne preidejo vse morebitne pravice in obveznosti izbrisane pravne osebe. Izbris pravne osebe iz registra brez predhodne likvidacije namreč temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti obveznosti (1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP). Če se po izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra izkaže, da je ob prenehanju imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če izbrisana pravna oseba ni bila prezadolžena (prim. peti odstavek 443. člena ZFPPIPP). Značilnost najdenega premoženja izbrisane pravne osebe ima tudi terjatev ali druga premoženjska pravica, ki jo oziroma bi jo lahko izbrisana pravna oseba uveljavljala kot upnik. Novi upnik A. V. v skladu z določbami ZFPPIPP torej ni univerzalni pravni naslednik izbrisane pravne osebe O. d.o.o., zato ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na izbrisano pravno osebo. Višje sodišče pa, kljub temu, da vprašanje možnosti izvedbe stečajnega postopka nad likvidiranim upnikom ni predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, pripominja, da lahko upnik v skladu z določbo druge alineje 2. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.

Upnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter petim odstavkom 38. člena ZIZ sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ dolžnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj z odgovorom ni v ničemer pripomogel k razjasnitvi stvari, zato stroški niso bili potrebni.