Jedro

V primeru, da je stranka tekom postopka zaradi uskladitve v ZGD spremenila ime svoje družbe, navedena sprememba v posledici ne pomeni, da ne obstaja več, niti da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, v kolikor se je postopka ves čas udeleževala njena pooblaščenka. Sama sprememba imena družbe ne pomeni, da stranka ne obstaja več. Zato se lahko postopek zaključi z novim, spremenjenim imenom stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi, opr. št. VIII Ig 888/95 z dne 3.7.1995 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka, toženi stranki pa naložilo, da povrne tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 89.349,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki najprej opozarja, da tožena stranka s takšnim imenom, kot je navedeno v odločbi (Z d.o.o.) ne obstaja več. Meni, da tožeča stranka ni izkazala, da je blago prevzela tožena stranka, navaja pa tudi, da P.B. nikoli ni bil zakoniti zastopnik firme Z d.o.o.. Priča F.T. ni pojasnila iz katerih podatkov je sklepala, da je bilo osebi, ki je prihajal po material ime P.B.. Omenjenega bi moralo prvostopno sodišče tudi zaslišati, kar pa ni storilo.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na določbo 1. odst. 498. čl. ZPP/99 je bilo potrebno uporabiti določbe "starega" ZPP/77. Uveljavljani kršitvi iz 7. in 10. točke 2. odst. 354. čl. ZPP/77 nista podani. Iz podatkov sodnega regista izhaja, da je bila tožena stranka v času vložitve predloga za izvršbo, ki se šteje kot tožba, dne 29.6.1995 dejansko vpisana pod imenom Z. d.o.o.. Do spremembe njenega imena je prišlo tekom postopka na prvi stopnji, saj se je dne 28.9.1995 preimenovala v družbo M. d.o.o.. Zato ne drži trditev tožene stranke v pritožbi, da tožena stranka ne obstaja več. Gre le za preimenovanje tožene stranke, ne pa za njeno prenehanje.

Toženi stranki tudi ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, saj jo je ves čas zastopala ista pooblaščenka odvetnica A.M., ki je imela od obeh družb (prvotno označene in novo označene družbe) tudi pooblastilo (glej prilogi B1 in B2). Kot je razvidno iz obeh pooblastil, ki jih je predložila, pa jo je v obeh primerih očitno pooblastil P.B., za katerega je iz sodnega registra razvidno, da je bil tako direktor prvotno označene tožene stranke Z. d.o.o. kot novo preimenovane tožene stranke M. d.o.o.. Zato tudi ne drži trditev tožene stranke v pritožbi, da P.B. nikoli ni bil direktor prvotno označene tožene stranke Z. d.o.o.. Uveljavljani bistveni kršitvi določb ZPP tako nista podani.

Pritožbeno sodišče se tudi strinja z oceno izpodbijane sodbe, da je tožena stranka blago, katerega plačilo se vtožuje tudi prejela. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da nima sodišče prav nobenega razloga, da ne bi verjelo nepristranski priči F.T., ki je izrecno izpovedala, da je prav vse blago po priloženih dobavnicah prejel in dobavnice tudi podpisal moški z imenom P.B. Ta pa je bil ves čas, kot je zgoraj že povedano, zakoniti zastopnik (direktor) tožene stranke. Zato dejansko ni odločilno, da dobavnice nimajo žiga tožene stranke, ampak le podpis prejemnika. Odločilno je, da je priča F.T. potrdila, da je blago prevzemal prav zakoniti zastopnik tožene stranke P.B., ne pa kdo drug. Njeno izpovedbo pa potrjuje tudi primerjava podpisov prevzemnika na posameznih dobavnicah, ki so slični z obema podpisoma zakonitega zastopnika tožene stranke B. P. na predloženih pooblastilih odvetnici A.M. (prilogi B1 in B2). Tudi ta primerjava potrjuje, da je blago po dobavnicah, katerega plačilo se vtožuje, dejansko prejel zakoniti zastopnik tožene stranke P.B. Prvostopni postopek pa tudi ni bil pomanjkljivo izveden. Prvostopno sodišče je vabilo na zaslišanje tudi P.B. (glej dokaz v spisu list. št. 37), vendar se ta vabilu ni odzval, kar je razlog za to, da ga sodišče ni moglo zaslišati. Dejstvo, da P.B., zakoniti zastopnik tožene stranke na zaslišanje ni prišel, pa gre v breme tožene stranke (glej 2. odst. 269. čl. ZPP/77). Zato se tožena stranka v pritožbi ne more uspešno sklicevati na pomanjkljivo izveden dokazni postopek, ker prvostopno sodišče tega dokaza ni izvedlo.

Pritožbeni razlogi tako niso podani. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče povsem pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo vse materialnopravne določbe, niso pa podane tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti tiste, ki se izpodbijajo, kot tudi ne tiste, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi na podlagi 368. čl. ZPP/77. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi v skladu s 1. odst. 166. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP/77 sama svoje stroške pritožbenega postopka.