Jedro

Tožena stranka ni naredila izračuna oziroma prikaza dohodkov tožnice in obeh otrok in izračuna, če dohodek zadošča za trajno in materialno varnost v smislu 5. člena Uredbe Vlade RS o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 7. 6. 2002 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila prošnji tožnice za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Tožena stranka navaja, da je tožnica zaprosila za sprejem v državljanstvo na podlagi 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki v 4. točki 1. odstavka 10. člena določa enega izmed pogojev in sicer, da ima stranka zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na 5. člen Uredbe Vlade RS o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo in navaja, da če je prosilec po zakonu dolžan preživljati še koga drugega, mora višina njegovih dohodkov zadoščati v smislu citiranega določila uredbe tudi za osebo, ki jo je dolžna preživljati. Po sklepu Vlade RS znaša višina zajamčenega osebnega dohodka 47.570,00 SIT (Uradni list RS, št. 8/02). Tožena stranka zaključuje, da tožnica z dokazili o viru preživljanja, ki jih je predložila v postopku, ni izkazala takšne stopnje socialne varnosti kot jo zahteva zakonska določba, zato prošnji ni ugodila. Tožnica pa je predložila odločbo Centra za socialno delo A z dne 10. 5. 2001 o dodelitvi otroškega dodatka, odločbo Centra za socialno delo A z dne 25. 9. 2001 o dodelitvi socialne pomoči, odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe B z dne 6. 10. 2001 o dodelitvi republiške štipendije za hčerko ter sodbo Okrožnega sodišča v B o preživnini za oba otroka. Ker tožnica pogoja zagotovljenega trajnega vira preživljanja ne izpolnjuje, tožena stranka tudi ni ugotavljala ostalih pogojev, ki so določeni v 10. členu Zakona o državljanstvu RS, ker ne bi v ničemer vplivali na drugačno odločitev.

Tožnica je vložila dve tožbi v katerih navaja, da je tožena stranka kršila pravila postopka, nepopolno ugotovila dejansko stanje in zato napačno uporabila materialno pravo. Tožnica v Sloveniji živi več kot 20 let, trenutno je brezposelna, ima pa 16 let delovne dobe v Sloveniji. Je mati dveh mladoletnih otrok, ki sta oba slovenska državljana in sta bila po razvezi dodeljena v skrb in varstvo materi. Navaja, da je zbolela in se tudi zdravila, naknadno pa je vložila tudi tožbo za preživljanje, ker je po razvezi izgubila stalno zaposlitev. Tožnica je psihični bolnik in nima možnosti za trajno zaposlitev, zato ima pravico do socialne pomoči. Oba otroka prejemata vsoto 101.220 SIT mesečno za otroški dodatek, štipendijo in preživnino. Tožnica predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in vrne v ponovno odločanje, hkrati predlaga, da se jo oprosti plačila sodnih taks, ker bi bilo s plačilom taks ogroženo njeno preživljanje in tudi preživljanje obeh otrok.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnica ni izkazala pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu RS, da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno ter socialno varnost. Tožena stranka ocenjuje, da je izdala pravilno odločbo, zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrže. Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za pridobitev državljanstva na podlagi 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, tožena stranka pa se je pri svoji odločitvi oprla na 4. točko 1. odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 13/94, v nadaljevanju ZDRS, ki je veljal v času odločanja tožene stranke). Tožena stranka se je na podlagi 28. člena ZDRS oprla na 5. člen Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94, v nadaljevanju: Uredba). Na podlagi tega določila se šteje, da ima oseba zagotovljeno trajno materialno in socialno varnost po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS, če dokaže, da je redno zaposlena in višina njenih dohodkov ustreza višini, ki je določena z Uredbo Vlade RS o določitvi zajamčenega osebnega dohodka. Drugi odstavek 5. člena Uredbe pa določa, da če je prosilec po zakonu dolžan preživljati še koga drugega, mora višina njegovih dohodkov zadoščati v smislu navedenih alinei tudi za osebo, ki jo je dolžan preživljati.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica trenutno nezaposlena, razvezana in mati dveh otrok. Prejema otroški dodatek na podlagi odločbe Centra za socialno delo A, prejema socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo A, prejema preživnino za oba otroka na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v B, hčerka pa prejema republiško štipendijo na podlagi odločbe Zavoda RS za zaposlovanje, Območje službe B. V času odločanja je znašal zajamčeni osebni dohodek od januarja 2002 dalje 47.570,00 SIT (Uradni list RS, št. 8/02).

Iz izpodbijane odločbe pa je razvidno, da tožena stranka ni naredila izračuna oziroma prikaza dohodkov tožnice in obeh otrok in ni prikazala izračuna ali dohodka, če zadošča za trajno in materialno varnost v smislu 5. člena Uredbe. V ponovljenem postopku mora tožena stranka zaslišati tožnico (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP) in ji tako dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pri tem pa mora zlasti tožnica pojasniti navedbo v tožbi, da otroka prejemata skupaj mesečno 101.220,00 SIT, prav tako pa predložiti podatke o tem ali ji je bila priznana preživnina ali ne. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku, bo tožena stranka lahko navedla kolikšen del dohodkov za preživljanje odpade na tožnico in na oba otroka in o zadevi ponovno odločiti.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS).

K 2. točk izreka: Sodišče je tožnico oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnji). Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica brez zaposlitve, da prejema socialno pomoč in da preživlja dva otroka, za katera prejema tudi preživnino. Upoštevaje podatke o premoženjskem stanju tožnice, je sodišče tožnico oprostilo plačila sodnih taks, ker je ugotovilo, da bi bila lahko s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica oziroma njena družina preživlja.