Jedro

Vloge, s katero upnik delno umakne predlog za izvršbo, ni mogoče šteti kot obrazložene vloge.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom In 92/2014 z dne 7. 5. 2014, in sicer v delu, ki se nanaša na uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, nadaljevalo izterjavo upnikove denarne terjatve (I. točka izreka) ter zavrnilo predlog upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov (II. točka izreka).

2. Upnik po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija II. točko izreka tega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni, podredno razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodišču prve stopnje očita, da mu zmotno ni priznalo stroškov v zvezi s predlogom za delno ustavitev izvršbe z dne 30. 5. 2014. Povzema vsebino tega predloga in meni, da gre za obrazloženo vlogo. Ne strinja se z razlago sodišča prve stopnje, da je zavrnilo njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, ker vloga vsebuje po številu pač „le pet povedi“. Ta obrazložitev sodišča prve stopnje je zmotna in ima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, saj sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih za presojo obrazloženosti vloge, zato sodišču prve stopnje očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Izpostavlja tudi, da je predlog za delno ustavitev izvršbe poslal na izrecen poziv sodišča prve stopnje z dne 21. 5. 2014, v katerem ga je sodišče pozvalo, da v roku osem dni sporoči, ali trditve dolžnika v vlogi z dne 19. 5. 2014 držijo, in v kolikor so resnične, pa naj sporoči, ali še vztraja pri izvršbi. Upnik meni, da je vloga z dne 30. 5. 2014 dovolj obrazložena in da je bila nujno potrebna za postopek izvršbe. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Celju I 38/2011 z dne 13 (pravilno 14). 7. 2011. 3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam upnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločilno pravno podlago predstavlja peti odstavek 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da upnik sodišču prve stopnje sicer utemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ima sklep pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti. Dejstvo, da predlog upnika z dne 30. 5. 2014 sestavlja zgolj pet povedi, ne predstavlja pravno odločilnega razloga za presojo obrazloženosti te vloge. Vendar narava te kršitve, ob upoštevanju, da gre za stroškovno odločitev, dopušča odpravo te kršitve na pritožbeni stopnji.

7. Upnik sicer pravilno pritožbeno izpostavlja, da je v vlogi z dne 30. 5. 2014 natančno obrazložil, kako je dolžnik delno izpolnil obveznost, zaradi česar je umaknil predlog za izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve, vztrajal pa je pri nadaljevanju izvršbe glede izterjave denarne terjatve. Prav tako pravilno pritožbeno izpostavlja, da ga je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 21. 5. 2014 pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali trditve dolžnika v vlogi z dne 19. 5. 2014 držijo, v kolikor so resnične, pa naj sporoči, ali še vztraja pri izvršbi (list. št. 16 spisa).

8. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predlog z dne 30. 5. 2014 ni obrazložena vloga v smislu tar. št. 3466 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Pri odmeri izvršilnih stroškov za tovrsten predlog je namreč pravno odločilno, da ga ni mogoče šteti kot obrazloženo vlogo, ker 43. člen ZIZ, ki ureja umik predloga za izvršbo, ne predpisuje obrazložitve celotnega ali delnega umika predloga za izvršbo. Zadošča zgolj zapis izjave volje upnika, da umika (v celoti ali delno) predlog za izvršbo. Vloge, s katero upnik delno umakne predlog za izvršbo, torej ni mogoče šteti kot obrazložene vloge. Podpoglavje 4.6 Tarife ZOdvT pa za neobrazloženo vlogo ne predvideva posebne nagrade. Zato sodišče prve stopnje upniku utemeljeno ni priznalo po ZOdvT priglašenih stroškov za sestavo predloga z dne 30. 5. 2014, ker zanje ni podlage v ZOdvT.

9. Glede pritožbenega sklicevanja upnika na sklep Višjega sodišča v Celju I 38/2011 z dne 14. 7. 2011 pa je pojasniti, da ta odločitev ne predstavlja ustaljene sodne prakse.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP, prvega odstavka 366. člena ZPP in 353. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da razen pritožbeno izpostavljene in odpravljene kršitve, niso podane druge kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ.

11. Upnik sama krije svoje pritožbene stroške, ker niso bili potrebni za izvršbo, saj s pritožbo ni uspel (peti odstavek 38. člena ZIZ).