Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker se lahko nepovratna finančna pomoč dodeli avtoprevoznikom le za nakup ali zakup (leasing) novega tovornega vozila, je relevantno zgolj vprašanje, ali je bilo tožnikovo vozilo v času, ko se je prijavil na javni razpis, res novo.
1. Tožba se zavrne.
2. Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom (o zavrnitvi vloge za nepovratno finančno pomoč za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil) je EKO sklad kot prvostopni organ odločil, da se sicer dovoli obnova postopka tožnikove vloge za nepovratno finančno pomoč za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil št. 35438-231/2009, vendar pa se vloga zavrne (1. in 2. točka izreka). S tem sklepom se nadomesti sklep št. 35438-231/2009-3 S1 z dne 7. 7. 2009 (3. točka izreka). Stroškov postopka ni bilo (4. točka izreka).
Iz obrazložitve izhaja, da se je tožnik z obravnavano vlogo prijavil na Javni razpis za nepovratne finančne pomoči za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil „2SUB-CTP09“ (Razpis, Ur. list RS, št. 30/09). Ker na zahtevo upravnega organa za dopolnitev vloge, ki je bila podana v skladu s prvim odstavkom 224. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08) ni pravočasno odgovoril (poziv mu je bil vročen dne 3. 6. 2009) je prvostopni organ dne 7. 7. 2009 izdal sklep, da se vloga zavrže. Navedeni sklep je bil tožniku osebno vročen dne 9. 7. 2009. Dne 23. 7. 2009 je tožnik predložil pisno vlogo iz katere smiselno izhaja, da je uslužbenki prvostopnega organa pravočasno podal ustno pritožbo (ki pa ni bila upoštevana), ker da je dne 11. 6. 2009 pravočasno poslal zahtevano dopolnitev vloge. Glede na navedeno (ker je bila kot pritožba prepozna) je prvostopni organ vlogo (z dne 23. 7. 2009) obravnaval kot predlog za obnovo postopka po 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2) in ker v dokumentaciji Pošte Slovenije ni bil zanesljivo izkazan datum, ko je tožnik dobil poziv za dopolnitev vloge, ji je ugodil, dovolil obnovo postopka in o vlogi meritorno odločil. Glede same meritorne odločitve o tožnikovi zahtevi upravni organ v nadaljevanju navaja, da se vloga nanaša na vozilo „Renault Magnum ..., za katero tožnik uveljavlja pridobitev nepovratne finančne spodbude po Razpisu. Iz vlogi priložene kopije Prometnega dovoljenja (...) izhaja, da je bilo vozilo prvič registrirano že dne 27. 9. 2007 (v Nemčiji). Šele dne 3. 12. 2008 je bilo prvič registrirano v Sloveniji in to na tožnikovo ime. Naveden datum prve registracije (dne 27. 9. 2007) je naveden tudi v predloženem „Potrdilu o skladnosti za posamično odobreno vozilo (...), ki je bilo za predmetno vozilo izdano dne 24. 11. 2008. Iz spisu priloženega soglasja družbe A. d.o.o. z dne 7. 11. 2008 izhaja, da je z vlagateljem za predmetno vozilo sklenila pogodbo o finančnem leasingu št. ... z dne 7. 11. 2008. Iz dokumentacije torej ne izhaja, da bi bil tožnik prvi lastnik ali zakupnik predmetnega vozila, ampak je kupil rabljeno (že prej registrirano) vozilo. V skladu z določbami drugega odstavka 5. točke razpisa velja, da se pravica do vzpodbude lahko dodeli za nakup oz. finančni zakup novega tovornega vozila, ki je prvič registrirano v Republiki Sloveniji od 1. 1. 2008 dalje. Predmetno vozilo v času, ko ga je tožnik pridobil (zakupil) ni bilo več novo, kar dokazuje datum prve registracije v letu 2007 in datum dobave vozila vlagatelju dne 19. 11. 2008, ki ji je sledila registracija vozila na njegovo ime. Tožnik ni predložil nobenih drugih dokazil, s katerimi bi dokazal nasprotno, da je bil prvi lastnik ali zakupnik vozila tudi v obdobju od prve registracije dne 27. 9. 2007 dalje do 19. 11. 2008. Zato gre v obravnavanem primeru za zakup rabljenega vozila, za katerega pa razpis ne omogoča pridobitve nepovratne finančne spodbude. Glede na navedeno je bilo treba tožnikovo vlogo zavrniti in s tem sklepom nadomestiti že naveden sklep z dne 7. 7. 2009 (s katerim je bila vloga zavržena).
Drugostopni organ se v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, sklicuje na drugi odstavek 3.3. točke Resolucije o prometni politiki RS (Ur. list RS, št. 58/09, sklep Vlade RS št. 34405-2/2008/7 z dne 26. 6. 2008 (shema za spodbujanje nabave okolju prijaznejših težkih vozil). Odločitev evropske komisije z ne 23. 3. 2009, da je državna pomoč N 369/2008-Slovenija “shema za spodbujanje nabave okolju prijaznejših težkih tovornih vozil“, združljiva s pogodbo ES (dokument št. C (2009), 2. člen pogodbe št. 2411-09-100011 o dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil. Navedeni akti predstavljajo pravno podlago za predmetni Razpis. V 3. točki Razpisa je določeno, da je njegov predmet nepovratna finančna državna pomoč avtoprevoznikom za nakup novih tovornih vozil z "EURO V" motorjem in z največjo dovoljeno maso 12 ton ali več (kategorija N3), pri čemer kot nakup štejejo tudi nova vozila, pridobljena s finančnim zakupom (leasingom). V 5. točki navedenega javnega razpisa so določeni tudi splošni pogoji za kandidiranje (npr. da je prevoznik imetnik prevozniške licence s sedežem v RS, ipd.), med njimi pa je tudi izrecno določen pogoj, da gre za novo tovorno vozilo, ki je bilo prvič registrirano v RS od 1. 1. 2008 dalje. Glede na navedeno pravno podlago oz. glede na določbe Razpisa je prvostopni organ odločil pravilno, saj predmetno tovorno vozilo v času registracije v RS ni bilo novo in torej ne izpolnjuje tozadevnega pogoja iz 5. točke razpisa. Kot je utemeljeno ugotovil že prvostopni organ, gre v obravnavanem primeru za zakup rabljenega vozila, za katerega pa predmetni Razpis ne omogoča pridobitve nepovratne finančne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da je bil z izpodbijanim sklepom bistveno kršen postopek po 226. členu ZUP, ker je bilo o vsebini zadeve odločeno s sklepom. Zanika, da bi pri predmetnem vozilu šlo za rabljeno vozilo, saj je bilo v Sloveniji prvič registrirano dne 3. 12. 2008. V veljavni zakonodaji ni pravne utemeljitve, po kateri se vozilo, ki je prvič registrirano v Republiki Sloveniji, ne bi štelo za novo vozilo. Upravni organ tudi napačno razlaga, da so pogoji v predmetnem javnem razpisu določeni kumulativno. S tem, ko je bilo predmetno vozilo uvoženo iz države Evropske unije in v Sloveniji prvič registrirano dne 3. 12. 2008, so izpolnjeni pogoji za dodelitev sredstev. Takšno vozilo se tudi po drugi slovenski pozitivni zakonodaji, npr. po Zakonu o davku na dodano vrednost, šteje za novo vozilo, ko je prvič registrirano v RS. Zato pomeni stališče, da predmetno vozilo v času, ko ga je tožnik registriral v Sloveniji, ni bilo novo, neenakost pred zakonom, kar je v nasprotju z Ustavo RS in z evropsko zakonodajo. Drugostopni organ se v obrazložitvi tudi ni izrekel o stroških postopka, zato se njegova odločitev ne da preizkusiti. Predlaga, da sodišče odpravi obe odločbi in samo odloči o zadevi oz. podrejeno, da jo pošlje upravnemu organu v ponovno obravnavanje, toženi stranki pa naloži, da tožniku povrne vse do sedaj nastale stroške postopka.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi obeh izpodbijanih odločb. Ponavlja, da pri tožnikovem vozilu ni šlo za novo vozilo, da je bilo to vozilo že enkrat registrirano v Nemčiji, kar pomeni, da je tožnika zakupil rabljeno vozilo, za katerega pa Razpis ne omogoča pridobitve nepovratne finančne pomoči. K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je prvostopni organ upravičeno zavrnil tožnikovo vlogo za nepovratno finančno pomoč za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil iz razloga, ker vozilo, v zvezi s katerim je tožnik to pomoč zahteval, ni bilo novo.
V 3. točki Razpisa je izrecno določeno, da je njegov predmet nepovratna finančna državna pomoč avtoprevoznikom za nakup novih tovornih vozil z "EURO V" motorjem in z največjo dovoljeno maso 12 t ali več (kategorija N3), pri čemer za nakup štejejo tudi nova vozila, pridobljena s finančnim zakupom (leasingom). Razpis temelji na določbah drugega odstavka 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 77/99 s spremembami), Pogodbi o dodeljevanju nepovratnih finančnih vzpodbud za okolju prijaznejša težka tovorna vozila št. 2411-09-100011 in Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna RS, pa tudi (kot to navaja drugostopni organ) na Resoluciji o prometni politiki RS (drugi odstavek 3.3 točke) in sklepu Vlade RS št. 34405-2/2008/7 z dne 26. 6. 2008 (shema za vzpodbujanje nabave okolju prijaznejših težkih vozil).
Iz že navedenih določb Razpisa, ki so skladne oz. utemeljene z drugimi navedenimi akti jasno in izrecno izhaja, da se lahko predmetna nepovratna finančna pomoč dodeli avtoprevoznikom le za nakup ali zakup (leasing) novega tovornega vozila. Zato je v obravnavanem primeru lahko sporno oz. relevantno zgolj vprašanje, ali je bilo tožnikovo vozilo v času, ko se je prijavil na predmetni javni razpis, res novo.
Kot je bilo ugotovljeno v postopku (in tožnik tega ne zanika), se njegova vloga nanaša na vozilo Renault Magnum ..., ki pa je bilo prvič registrirano že dne 27. 9. 2007 v Nemčiji. To je razvidno iz dokumentov, na katere se sklicujeta že upravna organa (kopije prometnega dovoljenja in iz potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo ..., ki je bilo za predmetno vozilo izdano dne 24. 11.2008). V Sloveniji je tožnik predmetno vozilo res prvič registriral dne 13. 12. 2008, vendar je bilo to več kot leto dni po prvi registraciji vozila. Ta dejstva (ki jih tožnik ne zanika ali dokazuje kaj drugega) dokazujejo, da vozilo v času, ko ga je s finančnim najemom dobil in registriral tožnik, ni bilo več novo, saj je bilo staro že več kot leto dni, toliko je minilo že tudi od njegove prve registracije.
Tožbeni ugovor, v smislu katerega bi bilo treba predmetno vozilo šteti kot novo zato, ker je bilo dne 13. 12. 2008 prvič registrirano v Republiki Sloveniji je, glede na navedeno, neutemeljen. Davčna zakonodaja, na katero se sklicuje tožnik, za presojo obravnavanega primera ni relevantna, poleg tega je ta ugovor tudi povsem pavšalen, tako da se ga po vsebinski plati niti ne da preizkusiti.
Neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da upravni organ pogojev javnega razpisa ne bi smel obravnavati kumulativno. Tudi ta ugovor je povsem pavšalen, saj ni jasno, kateri pogoji se po tožnikovem mnenju ne bi smeli obravnavati kumulativno in v čem bi to lahko vplivalo na presojo zakonitosti izpodbijanega akta. Je pa ta ugovor tudi vsebinsko neutemeljen, saj mora tisti, ki se je na predmetni Razpis prijavil, izpolnjevati vse razpisne pogoje za posamezen predmet razpisa (in ne samo nekaterih).
Prav tako je neutemeljen oz. za odločitev ni relevanten tožbeni ugovor, da je bilo o vsebini obravnavane zadeve odločeno s sklepom (in torej ne z odločbo). Iz določb Razpisa namreč jasno izhaja, da bo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne pomoči odločeno s sklepom ("Vlagatelji, ki bodo prejeli sklep o dodelitvi pravice do nepovratne finančne pomoči, bodo morali v roku 8 dni od prejema sklepa pristopiti k podpisu pogodbe o dodelitvi pomoči..."). Pa tudi sicer samo poimenovanje akta, s katerim je odločeno o upravni zadevi, če je njegova vsebina sicer v postopkovnem smislu pravilna in zakonita, ne predstavlja absolutne (bistvene) kršitve pravil postopka, ampak kvečjemu relativno kršitev, ki bi lahko bila relevantna le v primeru, če bi izkazano vplivala na odločitev o zadevi.
V ostalem se sodišče sklicuje tudi na razloge obeh upravnih organov v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010).
Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške postopka.