Jedro

Prevzema se kmetija in ne zaščitena kmetija. Predmet prevzema niso le zemljišča, ki sodijo v okvir zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, oziroma zemljišča iz Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, s katero se na tožečo stranko prenaša (zgolj) zaščitena kmetija, temveč vključuje vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki pripadajo kmetiji. In ker gre za lastniški prevzem, pojma kmetija tudi ni mogoče enačiti s pojmom kmetija iz ZKme-1 oziroma kmetijskega gospodarstva (ki obsega tako lastniška zemljišča kot zemljišča v uporabi), temveč se tako pri prevzemanju kot pri izključitvi iz prevzema kot pripadajoča kmetiji pravilno upoštevajo vsa zemljišča, ki so v lasti prenosnice. Tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da sporna zemljišča, ki niso del zaščitene kmetije, predstavljajo posebno premoženje prenosnice in se zato pri prevzemu kmetije (kot zemljišča, izključena iz prevzema) ne upoštevajo.

Za odločanje o prevzemu zemljišč in s tem tudi za njihovo izključitev iz prevzema so relevantni podatki, ki so na dan oddaje vloge vpisani v zemljiško knjigo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je v postopku Javnega razpisa za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom (v nadaljevanju Javni razpis) vlogo tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Pomoč mladim prevzemnikom, z izpodbijano odločbo zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane določbe sledi, da se vloga tožeče stranke zavrne zato, ker ne izpolnjuje pogoja za dodelitev sredstev iz 13. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (v nadaljevanju Uredba) in iz poglavja IV/2 Javnega razpisa. Uredba in Javni razpis namreč določata, da so iz lastniškega prevzema kmetije, ki je podlaga za dodelitev sredstev, lahko izključena zemljišča do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin (v nadaljevanju PKP), ki jih prenosnik zadrži zase, ob upoštevanju pogoja, da mora imeti kmetija tudi po izločitvi teh zemljišč na dan oddaje vloge na Javni razpis najmanj 3 ha PKP. V konkretnem primeru prvostopni organ na podlagi podatkov uradnih evidenc ugotavlja, da velikost izključenih zemljišč (parc. št. 203/0, 194/1, 195/1, 197/1, 198/1, 201/1, 202/1, 112/2, 202/2, 200/0, 192/1, 353/0, vse k. o. A. vas in parc. št. 1289/0 k. o. B.), katerih lastnica je A.A., znaša 0,6513 ha PKP in s tem presega pogoj skupne velikosti 0,5 ha PKP. To pa pomeni, da kmetija ni prevzeta v celoti ter da s tem tožeča stranka ne izpolnjuje vseh pogojev in meril iz Uredbe in Javnega razpisa.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih se sklicuje na Program razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 v delu, ki se nanaša na ukrep „Pomoč mladim prevzemnikom kmetij“, in ki pod opisom ukrepa določa, da se podpora izvaja v obliki enkratne finančne pomoči za lažji prevzem kmetij in strukturno prilagoditev gospodarjenja po prevzemu, ter na 11. člen Uredbe, ki določa kot predmet podpore enkratno finančno pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji, določa 13. člen Uredbe. Med drugim je v 3. točki prvega odstavka tega člena določeno, da se kot prevzem kmetije upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti ter so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. V nadaljevanju je določeno še, da ima prenosnik možnost, da iz prevzema izključi zemljišča, in sicer v skupni velikosti do 0,5 ha PKP. Enako določa Javni razpis v IV. Poglavju med Pogoji za pridobitev sredstev, oziroma v podpoglavju IV/2, v katerem trinajsti odstavek določa, da se iz prevzema lahko izključi zemljišča v skupni velikosti do vključno 0,5 ha PKP, ki jih lahko zadrži prenosnik, ob upoštevanju pogoja, da mora imeti kmetija tudi po izločitvi teh zemljišč v lasti najmanj 3 ha PKP. V skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe se za izračun PKP upošteva dejanska raba površin na podlagi podatkov iz grafične evidence rabe kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju GERK) na dan oddaje vloge na Javni razpis.

Na podlagi podatkov Zemljiške knjige drugostopni organ ugotavlja, da ima izročevalka A.A. na parcelah, ki so navedene v obrazložitvi prvostopne odločbe kot zemljišča, ki jih je obdržala v svoji lasti, lastniške deleže. Preveril je tudi dejansko rabo površin na spornih parcelah ter glede na lastniške deleže prenosnice na posameznih parcelah izračunal velikost primerljivih kmetijskih površin. Pri tem je ugotovil, da je prvostopni organ sicer napačno izračunal velikost PKP, saj znaša obseg PKP 0,54815 ha in ne 0,6513 ha, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. To pa je še vedno več, kot znaša dopusten obseg PKP, ki se lahko izvzame iz prenosa in je zato pravilno odločeno, da se vloga tožeče stranke zavrne. Napačno pa je v izreku izpodbijane odločbe navedena številka KMG-MID (100253297), zato drugostopni organ spremeni njen izrek tako, da v izreku navede pravilno številko (KMG-MID 100283284).

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi navaja, da se je prvostopni organ pri presoji vloge tožeče stranke opredelil le do izpolnjevanja enega od pogojev iz Javnega razpisa, ni pa se opredelil glede drugih pogojev in meril. Zato meni, da odločitev ni ustrezno obrazložena in da se je kot takšne ne da preizkusiti, to pa pomeni, da je prvostopni organ zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

Prvostopni organ tudi ni pojasnil, na kakšen način je ugotovil velikost PKP in iz katerih uradnih evidenc je pri tem izhajal ter na ta način ugotovil, da znaša velikost izključenih zemljišč 0,6523 ha PKP. Tožeči stranki glede na razloge izpodbijane odločbe tudi ni jasno, kaj je bila podlaga za odločitev – predložena dokumentacija ali uradne evidence. Iz predložene dokumentacije namreč ne izhaja, da bi bilo iz prevzema karkoli izključeno. Predmet pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja je namreč celotna zaščitena kmetija. Odločba je torej sama s sabo v nasprotju, oziroma se je ne da preizkusiti, kar (že spet) predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po ZUP.

Ugotovitev prvostopnega organa, da je bil lastniški prevzem kmetije izveden na podlagi Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja in da je tožeča stranka na tej podlagi prvič prevzela kmetijo, je sicer pravilna. Ni pa pravilna ugotovitev, da je izročevalka nekatera zemljišča, ki spadajo v kmetijo, ki je bila predmet prevzema, obdržala. Parcele, katerih lastnica je še vedno A.A., je le-ta podedovala kot premoženje, ki je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno njenemu pokojnemu očetu in torej predstavljajo njeno posebno premoženje. Te parcele so fizično ločene od kmetije, kljub temu pa je za nekatere od njih dovolila, da se vrišejo v GERK pri kmetiji, ki je predmet prenosa. Za nekatere pa je dovolila, da se vrišejo v GERK pri drugih kmetijah, oziroma da jih uporabljajo in upravljajo tretji. Parcele št. 1289/0 k.o. B. pa ni podedovala po pok. očetu, ampak je bila vrnjena njej osebno ter jo je 12. 11. 2008 podarila hčerki B.B. Kmetija v smislu 4. člena Zakona o kmetijstvu kot oblika kmetijskega gospodarstva, ki je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota, je bila s Pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja prenesena na tožečo stranko v celoti in takšen je bil tudi namen pogodbenih strank. To pa pomeni, da je bila predmet prevzema celotna kmetija ter da iz prevzema ni bilo izključeno nobeno zemljišče. Ostala zemljišča sodijo pod drug KMG-MID oziroma so v uporabi in upravljanju tretjih ter kot kmetijsko gospodarstvo tvorijo organizacijsko in poslovno zaokroženo gospodarsko celoto tretjih in niso del kmetije, ki je bila predmet prevzema. Zato so iz prevzema izključena zemljišča, ki ne presegajo velikosti 0,5 PKP. Še posebej to velja za parcelo, ki jo je prenosnica podarila hčerki in ki v času sklepanja Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja ni bila več v lasti A.A. in je zato ni mogla prenesti na tožečo stranko. Lastniški delež obdarjenke na omenjeni nepremičnini znaša 1273 m2 in je zato od površine izključenih zemljišč treba to površino odšteti. Ker prvostopni organ tega ni upošteval, je nepopolno oziroma napačno ugotovil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialni predpis, ki je podlaga za odločitev.

Poleg tega prvostopni organ tožeči stranki pred izdajo odločbe ni dal možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, saj je ni seznanil s svojim pravnim naziranjem in zato ni imela možnosti, da predloži dokaze o tem, da je prevzela celotno zaščiteno kmetijo ter da neprevzeta zemljišča ne sodijo v njen sklop, oziroma da ne presegajo 0,5 ha PKP. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, tožeča stranka pa je bila prisiljena, da v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. V odgovoru na tožbo poudari, da gre v konkretnem primeru za prvi lastniški prevzem kmetije, kar pomeni, da je treba prenesti vse, kar je v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Prenesti je treba vsa pripadajoča kmetijska in gozdna zemljišča in ne samo zemljišča, ki spadajo v zaščiteno kmetijo. Dejstvo, da gre za posebno premoženje prenosnice, ni relevantno. Prenesti je treba vse, kar ima v lasti. Izjema velja za zakonca in za zunajzakonskega partnerja le v primeru, če je lastnik druge kmetije z drugim KMG-MID-om. Tudi če nepremičnine spadajo pod drug KMG-MID, jih je treba prenesti na prevzemnika, saj je predmet podpore prvi lastniški prevzem kmetije. Izključi se lahko le do vključno 0,5 ha PKP. Nepremičnina parc. št. 1289/0 k.o. B. pa je bila na dan vložitve vloge (28. 9. 2011) po podatkih Zemljiške knjige do 1273/259376 v lasti prenosnice A.A. Zato bi jo morala prenesti na tožečo stranko, saj Uredba in javni razpis določata, da mora biti najkasneje na dan oddaje vloge prevzeta celotna kmetija. B.B. po podatkih Zemljiške knjige ni lastnica navedene nepremičnine. Lastnica bi v skladu z 49. členom Stvarnopravnega zakonika postala šele z vpisom v zemljiško knjigo. Zato površine navedenega zemljišča ni mogoče odšteti od površine izključenih zemljišč, kot se zahteva v tožbi.

Tožba ni utemeljena.

Pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa 112 (Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011) so predpisani v IV. poglavju Javnega razpisa. Med ostalim je v petem odstavku 2. točke tega poglavja določeno, da se kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega javnega razpisa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo na območju Republike Slovenije in so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. V trinajstem odstavku iste točke pa je glede zemljišč določeno še, da se iz prevzema lahko izključi zemljišča v skupni velikosti do vključno 0,5 ha PKP, ki jih lahko zadrži prenosnik, ob upoštevanju pogoja, da mora imeti kmetija tudi po izločitvi teh zemljišč na dan oddaje vloge na javni razpis v lasti najmanj 3 ha PKP.

V konkretnem primeru ni sporno, da prevzeta kmetija tudi po izločitvi zemljišč s strani A.A. kot prenosnice prevzete kmetije obsega zadostno površino primerljivih kmetijskih zemljišč. Sporen je obseg zemljišč, ki jih je zadržala prenosnica prevzete kmetije in ki naj bi po ugotovitvah tožene stranke presegal dovoljenih 0,5 ha PKP.

Po citiranih določbah razpisa se prevzema kmetija in ne zaščitena kmetija. Predmet prevzema zato očitno niso le zemljišča, ki sodijo v okvir zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, oziroma zemljišča iz Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, s katero se na tožečo stranko prenaša (zgolj) zaščitena kmetija, temveč vključuje vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki pripadajo kmetiji. In ker gre tako po določbah Uredbe kot Javnega razpisa za lastniški prevzem, pojma kmetija tudi ni mogoče enačiti s pojmom kmetija iz ZKme-1 oziroma kmetijskega gospodarstva (ki obsega tako lastniška zemljišča kot zemljišča v uporabi), temveč se tako pri prevzemu kot pri izključitvi iz prevzema kot pripadajoča kmetiji pravilno upoštevajo vsa zemljišča (PKP), ki so v lasti prenosnice. Tožeča stranka zato ne more uspeti z ugovorom, da sporna zemljišča, ki niso del zaščitene kmetije, predstavljajo posebno premoženje prenosnice in se zato pri prevzemu kmetije (kot zemljišča, izključena iz prevzema) ne upoštevajo. Iz istih razlogov (ker gre za lastniški prevzem) pa tožnica tudi ne more uspeti z ugovorom, da posamezna zemljišča (oziroma njihovi deli), ki so sicer nesporno v lasti prenosnice, sodijo pod drug KMG-MID, oziroma da so v uporabi in upravljanju tretjih.

Glede zemljišča s parc. št. 1289/0 k.o. B., ki ga je tožena stranka upoštevala v okviru zemljišč, ki jih je prenosnica zadržala v svoji lasti, pa iz spisov kot nesporno sledi, da je (bila) po podatkih Zemljiške knjige lastnica zemljišča prenosnica in ne njena hčerka. To pa pomeni, da je bilo navedeno zemljišče pravilno upoštevano v okviru zemljišč, ki jih je prenosnica zadržala v svoji lasti, saj so z ozirom na določbe Javnega razpisa, na katere se sklicuje že tožena stranka, za odločanje o prevzemu zemljišč in s tem tudi za njihovo izključitev iz prevzema relevantni podatki, ki so na dan oddaje vloge vpisani v Zemljiško knjigo.

Tožbeni očitek, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno oziroma napačno ter da je bilo posledično napačno uporabljeno materialno pravo, torej ne vzdrži pravne presoje. Podane pa tudi niso zatrjevane absolutne bistvene kršitve pravil postopka. V primeru, ko se vloga zavrne, je bistveno, da je iz odločbe razviden razlog za zavrnitev, medtem ko opredeljevanje do izpolnjevanja ostalih pogojev iz razpisa, ki ga zahteva tožeča stranka v tožbi, v takšnem primeru ni več potrebno. Razloge za zavrnitev vloge izpodbijana odločba nedvomno vsebuje. Kolikor so le-ti (glede načina in podlage za ugotavljanje velikosti PKP), pomanjkljivi, pa jih pravilno in na ustrezen način (potem ko še enkrat preveri dejansko rabo površin na spornih parcelah in glede na lastniške deleže prenosnice) dopolni s svojo obrazložitvijo organ druge stopnje. Že drugostopni organ pa tudi pravilno zavrne (pri)tožbeni očitek, da postopek ni bil voden pravilno ter v tej zvezi pravilno pojasni, da je prvostopni organ v skladu s 144. členom ZUP odločal o vlogi tožeče stranke v skrajšanem postopku.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Ker so ključne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, med strankama nesporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.