Jedro

Po vložitvi ugovora lahko upnik umakne predlog za izvršbo samo s privolitvijo dolžnika. Iz njegovih navedb v odgovoru na pritožbo izhaja, da v to ne privoli.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 20. 9. 2023 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je takoj, ko je dobil celotno poplačilo dolgovanega zneska, vložil umik predloga za izvršbo z dne 5. 10. 2023, ki ni bil upoštevan. Dolžnik je poravnal znesek v celoti 3. 10. 2023 še preden je njegova pooblaščenka podala ugovor. Nadalje ni bilo upoštevano, da je dolžnik poravnal dolg v celoti prostovoljno. Zato ni razlogov za nadaljevanje postopka. Od 3. 10. 2023 dolžnik ne dolguje upniku ničesar več. Razlogi, ki jih navaja pooblaščena odvetnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi, so pravno neupoštevni, saj dejansko dolg ne obstaja več, sicer ga dolžnik ne bi prostovoljno poravnal pred podajo ugovora zoper sklep o izvršbi.

3.Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki navaja, da je res, da je v celoti poravnal dolg oziroma neutemeljeno in nezakonito terjatev upnika, ki temelji na nezakoniti fakturi, vendar o tem ni prejel s strani upnika nobenega umika, kar pomeni, da pri izvršbi vztraja in tudi sodišče ni izdalo sklepa o ustavitvi izvršbe, saj umik ni bil pravočasen. Dolžnik vztraja pri ugovoru ter vseh predlaganih dokazih, saj terjatev upnika ne obstoji ne v pravnem in ne v dejanskem pogledu. Ko je prejel predlog za izvršbo, se je v izogib nadaljnjim obrestim odločil poravnati znesek in do takrat nezakonite (sicer zakonito obračunane) obresti, vendar te niso bile utemeljene.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Upnik je umaknil predlog za izvršbo z vlogo z dne 5. 10. 2023, ki jo je oddal priporočeno na pošto 9. 10. 2023, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo 10. 10. 2023. Vendar v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče postopek ustaviti, da dolžnik nima pravnega interesa za izpodbijanje in je potrebno ugovor zavreči ter da ni razlogov za nadaljevanje izvršilnega postopka. Upnik se sklicuje na ugovor dolžnika. Tega je podal po pooblaščenki v vlogi z dne 2. 10. 2023 in ga istega dne oddal priporočeno na pošto, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo 4. 10. 2023. Torej je upnik umaknil predlog za izvršbo po ugovoru dolžnika. Kdaj je dolžnik poravnal dolg ni pravno pomembno.

6.V skladu s prvim 441. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sme tožeča stranka (upnik) umakniti tožbo (predlog za izvršbo) brez privolitve tožene stranke (dolžnika) samo do vložitve ugovora. Po vložitvi ugovora, kot v obravnavani zadevi, lahko upnik umakne predlog za izvršbo samo s privolitvijo dolžnika. Iz njegovih navedb v odgovoru na pritožbo izhaja, da v to ne privoli, ker po dolžnikovih navedbah umik ni bil pravočasen in pričakuje vsebinsko odločitev o terjatvi v bodoči pravdi. Zanjo pravi, da ne obstoji, da je plačal izterjevani znesek samo v izogib nadaljnjim obrestim in da se ne strinja z okoliščinami, na katerih naj bi temeljila terjatev. Če upnik v bodoči pravdi ne bo dokazal utemeljenosti terjatve, bo imel dolžnik možnost zahtevati vračilo plačanega zneska.

7.Upnik ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep.

8.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999.

2Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 441, 441/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.