Jedro

Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg.

Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana, vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe,

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je pri poslovnem deležu A. A. v družbi B. d. o. o., vpisalo zastavno pravico v korist upnika N. d. d. zaradi izterjave 848.974,62 EUR, na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. Z 68/2017 z dne 20. 3. 2018. Sklep o vpisu spremembe je 27. 3. 2018 izdala sodniška pomočnica, družbenik A. A. pa se je zoper navedeni sklep pritožil. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje po sodnici njegovo pritožbo zavrnilo.

2. Družbenik A. A. se je tudi zoper sklep registrskega sodišča o zavrnitvi njegove pritožbe pravočasno pritožil. Navedel je, da uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, napačno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja ter posledično nepravilno uporabo materialnega prava. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep registrskega sodišča spremeni tako, da vpis predlaganih sprememb v sodni register zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnem registru - ZSReg ureja sodni register, določa podatke, ki se vpišejo v sodni register, pravila postopka, v katerem pristojno sodišče odloča o vpisu v sodni register, in pravila, po katerih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve upravlja sodni register (1. člen ZSReg). Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg. Iz podatkov spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Domžalah izdalo sklep o predhodni odredbi Z 68/2017 z dne 20. 3. 2018, s katerim je odločilo o vpisu zastavne pravice na deležu družbenika A. A. v družbi B. d. o. o. (primerjaj s 5. točko prvega odstavka 260. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Na podlagi obvestila sodišča, ki je izdalo predhodno odredbo, je registrsko sodišče na poslovnem deležu družbenika izvedlo vpis, ki ga je pritožnik izpodbijal s pritožbo.

5. Sodni register je v konkretni zadevi izvedel vpis zaznambe sklepa drugega pristojnega sodišča. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritožniku pojasnilo, da predstavlja podlago za vpis spremembe podatkov v sodni register predhodna odredba, ki jo je izdalo sodišče v postopku zavarovanja na predlog upnika N. d. d. zoper dolžnika A. A., s sklepom Z 68/2017 z dne 20. 3. 2018. S tem sklepom je bilo odločeno o vpisu zastavne pravice upnika na poslovnem deležu dolžnika v družbi B. d. o. o. kar je bilo za registrsko sodišče odločilno. Zato pritožbeni očitek, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in da ga zato ni mogoče preizkusiti, ni utemeljen.

6. V postopku zavarovanja se določbe zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu zakona o zavarovanju drugače določeno (239. člen ZIZ). Glede na navedeno pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo določbo 46. člena ZIZ in vpisalo predhodno odredbo še pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo. Pritožnik pa tudi ni ponudil nobene drugačne zakonske določbe, ki bi zapovedovala registrskemu sodišču, da vpiše na podlagi izdane predhodne odredbe v zavarovanje terjatve upnika iz nepravnomočne sodne odločbe zastavno pravico na poslovnem deležu družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo šele po pravnomočnosti sklepa o predhodni odredbi. Zato s svojim stališčem, ki meri v preprečitev vpisa sklepa o zavarovanju v sodni register pred njegovo pravnomočnostjo, ni bil uspešen.

7. Nesporno je, da mora biti v predhodni odredbi določen tudi čas, za katerega jo sodišče dovoljuje (prvi odstavek 263. člena ZIZ). Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana (kot tudi v konkretnem primeru, v katerem je veljavnost predhodne odredbe časovno pogojena z izvršljivostjo sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. številka II P 758/2014 z dne 5. 7. 2015), vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe, s čimer naj bi sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in 19. členom ZSReg. Pritrjuje pa pritožbeno sodišče tudi pojasnilu sodišča prve stopnje pritožniku, da bo, ko bo predhodna odredba prenehala veljati ali pa v primeru, če bo odločitev sodišča prve stopnje spremenjena tako, da bo s pravnomočnim sklepom predlog upnika za zavarovanje s predhodno odredbo zavrnjen, registrsko sodišče na podlagi predloga upravičenega predlagatelja ali na podlagi obvestila drugega sodišča vpisalo tudi prenehanje pravice upnika na deležu dolžnika v obravnavani družbi. Ne more pa istega cilja doseči družbenik z neutemeljeno pritožbo zoper sklep registrskega sodišča. 8. Glede na navedeno se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).