Jedro

Okoliščine v zvezi s pravilnostjo vročitve sklepa o prenehanju vozniškega dovoljenja storilcu ne morejo predstavljati opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če bi se izkazalo, da vročitev ni bila pravilna, pritožba ne bi bila prepozna, saj pritožbeni rok ne more začeti teči dokler vročitev ni pravilno opravljena.

Izrek

Pritožba storilčevih zagovornikov se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zahtevi storilca (pravilno storilčevih zagovornikov) za vrnitev v prejšnje stanje z dne 22. 11. 2010 ne ugodi.

Zoper takšen sklep se pritožujejo storilčevi zagovorniki, ki v pritožbi navajajo, da je sodišče napačno štelo, da je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu bil vročen 7. 11. 2010, saj II. odst. 102. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa, da če je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v R. S. ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika, kar pomeni, da se je v obravnavanem primeru rok iztekel 8. 11. 2010 in je pritožba, vložena 16. 11. 2010 bila pravočasna. Ne glede na to pa bi moralo sodišče odločati o storilčevi zahtevi, da se mu v skladu s V. odst. 235. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E, CE in G motornih vozil. Pritožba ni utemeljena.

V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje dne 21. 10. 2010 izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (list. št. ...), ki je storilcu bil vročen v skladu z določbami IV. odst. 87. čl. ZUP, ki se v predmetnem postopku uporablja na podlagi II. odst. 67. čl. Zakona o prekrških (ZP-1), in sicer 7. 10. 2010. Zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja so storilčevi zagovorniki vložili pritožbo, ki so jo poslali s priporočeno poštno pošiljko dne 16. 11. 2010, kar je bilo prepozno, saj se je pritožbeni rok iztekel 15. 11. 2010. Zato je prvostopenjsko sodišče dne 18. 11. 2010 izdalo sklep, s katerim je pritožbo storilčevih zagovornikov zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja kot prepozno zavrglo (list. št. ...). Slednji sklep je zagovornikom bil vročen 22. 11. 2010, zagovorniki pa so še isti dan prvostopenjskemu sodišču poslali vlogo, ki je bila naslovljena kot zahteva za vrnitev v prejšnje stanje in pritožba zoper sklep z dne 18. 11. 2010, v kateri so navajali, da storilec nikoli ni prejel sporočila o prispelem pismu, da mu pisanja nihče ni poskušal vročiti, da je takoj, ko je prejel pisanje, vložil pritožbo in da gre domnevno zamudo pri vložitvi pritožbe pripisati napaki pri vročanju pošiljke ter da zato posledično storilec z vložitvijo pritožbe sploh ni zamudil, zaradi česar so predlagali, da naslovno sodišče (vloga je naslovljena na Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah) vrne zadevo v stanje kot je bila pred zamudo in razveljavi sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, opr. št. EPVD 58/2010 z dne 18. 11. 2010. Po 1. odstavku 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se ga v predmetnem postopku uporablja na podlagi I. odst. 67. čl. ZP-1, dovoli sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi, vrnitev v prejšnje stanje, da napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oziroma odda tudi pritožbo.

Iz zgoraj povzete določbe I. odst. 89. čl. ZKP je jasno, da storilčevi zagovorniki predloga za vrnitev v prejšnje stanje niso vložili hkrati s pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč šele po prejemu sklepa o zavrženju prepozne pritožbe. Že iz tega razloga pogoji za ugoditev zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje niso bili izpolnjeni. Poleg tega zagovorniki v zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje niso navajali dejstev, ki bi kazala na to, da je storilec zamudil rok za vložitev pritožbe iz opravičenih razlogov, kot pravilno ugotavlja tudi prvostopenjsko sodišče v predzadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa, temveč so trdili, da sklep o prenehanju vozniškega dovoljenja storilcu ni bil pravilno vročen. Na takšni podlagi je zato nesmiselno zatrjevati, da je prišlo do zamude z vložitvijo pritožbe, če vročitev ni bila pravilno opravljena, saj je o zamudi mogoče govoriti šele, ko je vročitev bila (pravilno) opravljena. Tako se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ukvarjati s pojasnili o pravilnosti vročitve, saj bi za neugoditev zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje zadoščala ugotovitev, da zahteva ni bila vložena hkrati s pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in da v njej niso navedeni nobeni razlogi, ki bi opravičevali zamudo. Na podlagi dejstev, ki so jih zagovorniki navajali v zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje bi bilo mogoče utemeljevati le predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, česar pa niso predlagali.

Zagovorniki s pritožbo izpodbijajo ugotovitve prvostopenjskega sodišča o datumu vročitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar pa glede na zgoraj pojasnjeno, za sprejem izpodbijane odločitve sploh niso relevantne okoliščine, saj ne spremenijo dejstva, da zagovorniki v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga niso vložili hkrati s pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, niso navajali opravičenih razlogov za zamudo pri vložitvi pritožbe zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. S takšnimi pritožbenimi navedbami bi bilo mogoče izpodbijati odločitev o zavrženju pritožbe, ki pa v izpodbijanem sklepu ni vsebovana, saj je o tem bilo odločeno s sklepom z dne 18. 11. 2010. Ker je z zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja le-ta postal pravnomočen, zaradi česar niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče vanj ne moreta več posegati, z njim pa je bilo tudi odločeno o tem, za katere kategorije se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, tudi o predlogu za ohranitev veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E, CE in G ni mogoče več odločati, kot neutemeljeno trdijo zagovorniki v pritožbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevih zagovornikov kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).