Jedro

Ker je bilo zadnje mirno stanje posesti tako, da so pot uporabljali tako prvi in drugi predlagatelj kot prvi in drugi nasprotni udeleženec in nihče ni nikogar izključeval iz posesti, sodišče meje ni moglo urediti po kriteriju zadnje mirne posesti.

Izrek

Pritožba predlagateljev se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Udeleženci nepravdnega postopka želijo urediti mejo med parcelama predlagateljev (prvi predlagatelj in druga predlagateljica sta solastnika parcele št. 693/3, tretji predlagatelj pa je lastnik parcele 639/4) in parcelami nasprotnih udeležencev (vse parcele se nahajajo v k. o. ..., zato bo v nadaljevanju obrazložitve oznaka k. o. izpuščena). Prvi nasprotni udeleženec in druga nasprotna udeleženka sta lastnika parcele št. 52/2. V upravnem postopku sta želela urediti mejo, vendar predlagatelji s pokazano mejo niso soglašali. Udeleženci postopka so se strinjali, da se meja uredi po kriteriju močnejše pravice. Ker močnejša pravica ni bila izkazana in ker ni mogoče ugotoviti izključne uporabe spornega dela parcele, je sodišče prve stopnje mejo uredilo tako, da je sporni prostor razdelilo po pravični oceni. Predlagatelji in prvi in drugi nasprotni udeleženec so prejeli vsak polovico spornega prostora.

Pritožbeni postopek:

2.Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji in med drugim navajajo, da meja med parcelama 639/3 in 52/2 ni bila nikoli sporna. Preko parcele 639/4 je pok. A. A. od leta 1967 dostopal do svoje parcele 639/3,
61e prej pa so to pot uporabljali njegovi pravni predniki. Predlagatelji v prito
7Ebi ponovijo zgodovino urejanja poti in povzamejo izpovedbe nekaterih pri. Zadnja mirna posest je trajala vsaj 100 let, vse do 16. 10. 2016.

3.Prvi in drugi nasprotni udeleženec sta na prito
7Ebo odgovorila in jo oznaila za deplasirano in neutemeljeno, ostali nasprotni udeleEenci pa na prito
7Ebo niso odgovorili.

4.Prito
7Eba ni utemeljena.

O meji med parcelama 639/3 in 52/2:

5.Predlagatelji v svoji prito
7Ebi zatrjujejo, da meja med parcelama 52/2 in 639/3 ni bila sporna, ker sta A. A. in njegov sin (prvi predlagatelj) v tem delu vekrat posekala drevesa, emur prvi in drugi nasprotni udeleenec nista nasprotovala. Prito
7Ebeno sodi1e ugotavlja, da meja v tem delu ni bila urejena in da udeleenci postopka niso bili enotni, kje meja poteka. etudi drijo trditve predlagateljev o poseku dreves na tem podroju in o tem, da nasprotni udeleenci temu niso nasprotovali, to ne pomeni, da meja ni sporna, da sta prvi in drugi predlagatelj na tem podroju imela monej1o pravico ali da sta vr1ila zadnjo mirno posest in iz nje izkljuevala nasprotne udeleence. Glede tega dela zemlji1a je sodi1e prve stopnje ugotovilo, da gre za strm teren, ki onemogoa posest na tem podroju, in da udeleenci niso uspeli dokazati, da so uporabljali zemlji1e do zatrjevanih linij. Te ugotovitve pav1alne prito
7Ebne navedbe, ki stali1a sodi1a prve stopnje vsebinsko niti ne napadejo in se z njegovimi argumenti ne sooijo, ne morejo izpodbiti. Zgolj posek nekaj dreves (pri emer posek dreves in vzdrevanje tega dela zemlji1a zatrjujeta tudi prva dva nasprotna udeleenca) ne pomeni, da sta predlagatelja na tem delu izvr1evala izkljuno posest. Sodi1e prve stopnje je tako postopalo pravilno, ko je zemlji1e v tem delu (ker ni bilo mono ugotoviti monej1e pravice na tem delu ali stanja zadnje mirne posesti) razdelilo po pravini oceni.

O meji med parcelama 639/4 in 52/2:

6.Predlagatelji smiselno zatrjujejo, da je sodi1e prve stopnje napano uporabilo materialno pravo in bi moralo mejo urediti na podlagi kriterija zadnje mirne posesti. S povzemanjem zasli1anj posku1ajo dokazati, da so zadnjo mirno posest izvr1evali predlagatelji. Prito
7Ebno sodi1e je tako moralo najprej ugotoviti, ali je mono ugotoviti stanje zadnje mirne posesti, in e da, ali je bilo to stanje tako, kot zatrjujejo predlagatelji.

7.Sodi1e prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so na spornem delu zemlji1a, ki predstavlja pot, obasno posest izvajali tako prvi in drugi predlagatelj, ki sta po tej poti s soglasjem tretjega predlagatelja vozila v svoj gozd na parceli 639/3, kot tudi prvi in drugi nasprotni udeleenec, ki sta tu obasno parkirala oziroma sta dovoljevala parkiranje vozil njunih obiskovalcev. Predlagatelji te ugotovitve z izpostavljanjem izkljuno tistih dokazov, ki so jim v korist, ne morejo izpodbiti. Sodi1e prve stopnje je namreč ugotovilo, da sta posest na tem delu izvr1evala tudi prvi in drugi nasprotni udeleenec, kar so potrdile 1tevilne prie. Ugotovitve soposesti predlagateljev in prvega in drugega nasprotnega udeleenca prito
7Eba argumentirano niti ne napade - samo dejstvo, da je A. A. to pot zael urejati in da je po njej vozil v gozd, ne izkljuuje (res da asovno kasnej1e) uporabe in urejanja poti s strani prvega in drugega nasprotnega udeleenca. Za ureditev meje je odloilno stanje zadnje mirne posesti, ki je bilo tak1no, da so sporni del uporabljali vsi (izkljuna posest enega izmed udeleencev ni bila dokazana). Nenazadnje predlagatelji sami zatrjujejo, da je zadnja mirna posest trajala vse do 16. 10. 2016, od takrat pa sta prvi in drugi nasprotni udeleenec prito
7Ebno neprerekano
7Ee vzdrevala pot, jo nasipavala, tam dopu1ala parkiranje, skratka, vr1ila (so)posest. Ker je bilo zadnje mirno stanje posesti tako, da so pot uporabljali tako prvi in drugi predlagatelj kot prvi in drugi nasprotni udeleenec in nihe ni nikogar izkljueval iz posesti, sodi1e meje ni moglo urediti po kriteriju zadnje mirne posesti. Odloitev sodi1a, da je sporni del razdelilo na pol, je tako materialnopravno pravilna; kakr1nakoli drugana ureditev meje v tem delu ne bi bila pravina do enega ali drugega udeleenca.

Sklepno:

8.Sodi1e prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje. Ker prito
7Ebno sodi1e tudi ni ugotovilo zatrjevanih kr1itev glede zmotne uporabe materialnega prava (sodi1e pa tudi ni ugotovilo kr1itev, na katere pazi po uradni dolEnosti - drugi odstavek 350. 1lena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. 1lenom ZNP-1 in 366. 1lenom ZPP), je prito
7Ebo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. toka 365. 1lena ZPP v zvezi z 42. 1lenom ZNP-1).

-------------------------------

1Skladno s 77. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002 in nadaljnji, v nadaljevanju SPZ) sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice (če vrednost spornega prostora presega vrednost 4.000 EUR, lahko ta kriterij uporabi le ob strinjanju udeležencev), če ta ni izkazana, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti, če pa se ta ne more ugotoviti, sodišče sporni prostor razdeli po pravični oceni.

2A. A. je prvotni predlagatelj v tem postopku, ki pa je tekom postopka umrl. B. A., ki je v uvodu naveden kot prvi predlagatelj, je njegov dedič.

3V odgovoru na pritožbo sta prvi in drugi nasprotni udeleženec sicer predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa, zatrjevala procesne kršitve sodišča prve stopnje in napačno uporabo kriterija za določitev meje. Navedbe iz odgovora na pritožbo, ki so po svoji vsebini pravzaprav pritožba, so podane po poteku roka za pritožbo, zato se pritožbeno sodišče do njih ne bo vsebinsko opredeljevalo kot do pritožbe (sodišče tudi ne najde nobenih tehtnih razlogov, zaradi katerih bi skladno s tretjim odstavkom 36. člena Zakona o nepravdnem postopku - Uradni list RS, št. 16/2019 in nadaljnji, v nadaljevanju ZNP-1 - podane navedbe upoštevalo kot pritožbene, čeprav so vložene po poteku roka za pritožbo). Vlogo nasprotnih udeležencev je sodišče obravnavalo kot odgovor na pritožbo.

4Nenazadnje sta prvi in drugi nasprotni udeleženec zatrjevala, da sta onadva področje vzdrževala, kosila in posekala tri panje.

5Na spornem pasu zemljišča je raslo le nekaj dreves - ne gre torej za gozd, ki bi ga vzdrževala predlagatelja, ampak za strm teren, na katerem so bila posamezna drevesa. Gozd prvega in drugega predlagatelja se začenja izven spornega dela.

6Uporaba ustreznega kriterija za ureditev meje je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Čeprav pritožba ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje glede prvega kriterija za ureditev meje (močnejša pravica), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da predlagatelji obstoja močnejše pravice niso uspeli izkazati. Ta del bi namreč lahko priposestvoval le tretji predlagatelj, ki pa na tem delu sploh ni vršil posesti. Prvi predlagatelj in njegovi pravni predniki, ki so pot uporabljali, pa so vedeli, da ne vozijo po svojem zemljišču in tako pogoji za priposestvovanje niso bili izpolnjeni. Druge močnejše pravice oziroma njenega drugačnega nastanka predlagatelji niso zatrjevali.

7Predlagatelji glede poti trdijo, da je last tretjega predlagatelja, ki je ne uporablja, ampak preostalima predlagateljema dopušča njeno rabo ter da sta prvi in drugi predlagatelj to pot utrdila z namenom dostopa do njunega gozda. Prvi in drugi nasprotni udeleženec trdita, da sta to pot utrdila sama, jo vzdržujeta, da jima je bila ob nakupu zemljišča pokazana kot njuna in jo uporabljata za parkiranje.

8Predlagatelji v pritožbi le povzamejo izpovedbe prič C. C., D. D. in E. E. (do drugih izvedenih dokazov se ne opredelijo) in očitno štejejo, da je s tem dokazano mirno posestno stanje.

9Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so posest prvega in drugega nasprotnega udeleženca na tem delu potrdile priče F. F. in G. F., H. H., I. I. in da je J. J. potrdil, da je na ta del po naročilu prvega nasprotnega udeleženca pripeljal gradbeni material in da je s traktorjem planiral. Pritožba ne napada verodostojnosti teh prič in se do njihovih izpovedb niti ne opredeljuje.

10Sklep VSL II Cp 4/2023 z dne 25. 1. 2023, sklep VSL I Cp 2569/2015 z dne 19. 1. 2016.

11Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 77, 77/4 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 36, 36/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.