Jedro

Če sodišče ne odloča na glavni obravnavi, ki je bila zahtevana, krši pravila postopka v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 22.9.2003, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote M. z dne 8.1.2003. Z njo je bilo ugotovljeno, da se L.M.R. (tožničina pravna prednica), roj. 8.9.1893 v M., po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje (med drugim) navaja, da gre v zadevi za ugotavljanje državljanstva tožničine pravne prednice L.M.R. kot predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije po 3. odstavku 63. člena ZDen. Upravna organa sta glede na določbo 39. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije pravilno upoštevala vse predpise, ki so veljali od rojstva imenovane do dne ugotavljanja njenega državljanstva oziroma njene smrti in pravilno ugotovila, da je bila imenovana državljanka Kraljevine Jugoslavije, domovinsko pristojna v bivšo občino M. vse do 1934, ko ji je domovinska pristojnost zaradi pridobitve avstrijskega državljanstva prenehala. Omenjeno pravno relevantno dejstvo izhaja iz podatkov uradne evidence - kartona o prijavi stalnega prebivališča - gospodinjske kartoteke, pridobljene v Pokrajinskem arhivu M. (z dne 18.9.2002). Ker tožnica uradnim evidencam, s katerimi je bila seznanjena, nasprotnih dejstev in dokazov ni predložila, je odločitev pravilna. Iz omenjenega razloga sodišče prve stopnje tudi ni opravilo zahtevane glavne obravnave.

Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 72. člena ZUS in zaradi kršitve človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, zagotovljenih z Ustavo Republike Slovenije, ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Navaja, da zahtevana glavna obravnava kljub spornemu dejanskemu stanju ni bila opravljena, kar naj bi vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje; tudi odgovor na tožbo ji ni bil vročen. Vsebina evidenčnega kartona gospodinjske kartoteke, na katerem temelji ugotovitev o prenehanju jugoslovanskega državljanstva, je bila zmotno presojena. Navaja tudi, da je prvostopni organ izdal negativno ugotovitveno odločbo na podlagi navodila tožene stranke, za katerega je zaprosil. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču v nov postopek.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnave (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS). Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje sploh ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno.

Iz tožbe izhaja, da je tožnica uveljavljala tožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter, da je zahtevala, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo in je svojo odločitev sprejelo na seji.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi glede na zahtevo tožeče stranke za opravo glavne obravnave, ni imelo podlage za odločanje na seji. Kršena pa je bila tudi pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS oziroma načelo kontradiktornosti, ki je pogoj poštenega sojenja. Kontradiktornost se izraža tako, da je v postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi glede pravnih kot dejanskih vprašanj in tudi o navedbah nasprotne strani. Tožnici taka možnost ni bila dana, zato je bila v njeno škodo kršena omenjena ustavna pravica. Zaradi kršitve ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, pa je po presoji pritožbenega sodišča podana tudi bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker je sodišče izdalo sodbo brez zahtevane glavne obravnave.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.