Jedro

Predlagatelj bi moral članstvo v agrarni skupnosti do 30.6.2001 dokazati z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti, v katerega se po zakonskih določbah vpisujejo podatki o članstvu agrarne skupnosti in spremembah članstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka tako spremeni, da se predlog za določitev odškodnine zavrne, v 3. točki izreka pa tako, da predlagatelj sam krije stroške nepravdnega postopka, 2. točka izreka pa se razveljavi.

Predlagatelj sam krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna upravičencema P.S., roj. 21.5.1911, umrlemu 15.2.1993 in N.S., rojeni 23.8.1914, umrli 6.8.1987, za podržavljene nepremičnine parc. št. 424/1, parc. št. 427/1, parc. št. 427/2, parc. št. 428/1, parc. št. 428/5, parc. št. 428/6, parc. št. 428/7, parc. št. 428/8, parc. št. 428/9, parc. št. 388.S, parc. št. 428/2, v času podržavljenja pripisane pri vl. št. 327 k.o. Š. in v lasti obeh upravičencev po nedoločenih deležih do 2/100, izročiti obveznice na podlagi Zakona o denacionalizaciji in Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, v skupnem znesku 1.060,52 EUR v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa (1. točka izreka). Za skrbnika za posebni primer je določilo J.Š.(2. točka izreka). Odločilo je še, da je nasprotni udeleženec v 15 dneh po prejemu sklepa sodišča prve stopnje dolžan predlagatelju plačati stroške postopka v znesku 908,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila (3. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da predlog zavrne, podrejeno pa predlaga, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je upravičencema sodišče prve stopnje napačno priznalo upravičenje do denacionalizacije. Niti za prvotne lastnike niti za predlagatelja kot pravnega naslednika ni izkazano, da so postali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, kar je bistven pogoj za vračilo premoženja po določbah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS). Z zahtevo lahko v skladu z 8. členom ZPVAS uveljavlja pravice le član agrarne skupnosti, pri čemer je članstvo ob smiselni uporabi 9. člena ZPVAS potrebno presojati do dne 30.6.2001, ko se je iztekel materialni prekluzivni rok za vložitev zahteve po tem zakonu. Ker je v skladu z 9. členom ZPVAS zahtevi treba priložiti tudi overjen članski imenik z dokazili, da člani izpolnjujejo pogoje po tem zakonu, se premoženje lahko vrača le tistim bivšim lastnikom, ki so formalno postali člani ponovno ustanovljene agrarne skupnosti. Predlagatelj ni naveden med člani, ki so dne 28.2.1996 sklenili Sporazum o ponovni vzpostavitvi, glede kasnejših včlanitev pa bi morala obstajati listinska dokazila, kot to narekujejo sprejeta Pravila Gmajnske skupnosti Š. Pooblastilo z dne 6.5.1993 za zastopanje v postopku denacionalizacije pred upravnim organom in komisijo za denacionalizacijo ni dokaz včlanitve, saj v letu 1993 agrarna skupnost še ni bila ponovno ustanovljena. Enako velja glede listine pod A/4, ki naj bi predstavlja seznam iz časa ponovnega organiziranja skupnosti. Priča E.L. je izpovedala, da ta seznam izkazuje pristop članov k agrarni skupnosti, saj posebnega članskega imenika niso vodili, vendar ta seznam ni opremljen z datumom, zato obstaja dvom, ali je nastal pred ustanovnim zborom, na katerem je bila agrarna skupnost ponovno vzpostavljena. Izpovedi prič in zapisnik ustanovnega zbora nista skladna glede zneska vplačila za stroške postopka. Iz Pravil Gmajnske skupnosti Š. izhaja, da morajo morebitni novi člani sprejeti Pravila skupnosti in določbe Sporazuma, pri čemer 22. člen določa, da nove člane sprejema upravni odbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odbora. Odločanje o sprejemu novih članov je v skladu z 10. členom ena izmed temeljnih nalog upravnega odbora. Preden se odloča o sprejemu novih članov je glede na 7. člen potrebno preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za pristop k skupnosti. Ker na podlagi 11. člena upravni odbor svoje delo opravlja na sejah, o katerih se vodi zapisnik, bi o včlanitvi novih članov morala obstajati listinska dokazila in sicer vsaj zapisniki sej upravnega odbora. Iz izpovedb predlagatelja in prič izhaja, da organi Gmajnske skupnosti Š. niso spoštovali lastnih pravil in da so priznavali članstvo na načine, ki niso bili predvideni, zato tako sprejetim članom ne gredo premoženjske pravice, saj je za to potrebno formalno članstvo, po ZPVAS vpis v članski imenik, ki mora biti overjen. Vstop novih članov je mogoče izkazati le z listinami, to je s članskim imenikom ali pa vsaj s pisno izjavo novega člana o pristopu k Sporazumu in zapisnikom seje upravnega odbora, ki je obravnaval predlog za sprejem v članstvo. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je predložitev članskega imenika potrebna le pri registraciji ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti, sicer pa ZPVAS ne predpisuje vrste in značilnost listin, ki jih mora voditi posamezna skupnost po opravljeni registraciji, ter da so notranji akti skupnosti namenjeni skoraj izključno potrebam registracije. Tudi iz drugega odstavka 5. člena ZPVAS je mogoče sklepati, da so člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti le osebe, ki sklenejo sporazum oziroma ki kasneje pristopijo k njemu, pri čemer morajo sporazum skleniti upravičenci, ki jih opredeljuje 4. člen ZPVAS, kot izhaja tudi iz sodbe VS X Ips 190/2005 z dne 6.2.2008. Ker za predlagatelja formalna včlanitev kot eden od temeljnih pogojev za priznavanje upravičenja do denacionalizacije ni izkazana, je treba njegov predlog zavrniti. Stroškovne odločitve ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je predlagatelju priznalo stroške po stroškovniku, katerega nasprotna udeleženka ni prejela, poleg tega bi moralo sodišče prve stopnje pojasniti, katere stroške je predlagatelj priglasil in katere od priglašenih stroškov je ocenilo kot potrebne.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je predlagatelj J.S. postal član Gmajnske skupnosti Š. do izteka roka za vložitev zahteve za vrnitev premoženja dne 30.6.2001. Predlagatelj je kot član namreč naveden v članskem imeniku iz leta 2004, ni pa naveden v članskem imeniku z dne 28.2.1996, ki je bil z namenom ponovne organizacije agrarne skupnosti v skladu z določbo 5. člena ZPVAS predložen notarki M.M. Predlagatelj je članstvo do relevantnega datuma dokazoval z nedatiranim seznamom, pooblastilom za opravljanje procesnih dejanj v postopku vračanja premoženja, izpovedbami prič in lastnim zaslišanjem. V nasprotju z nasprotnim udeležencem, ki se je zavzemal za formalni izkaz članstva, je sodišče prve stopnje menilo, da članstva predlagatelju ni potrebno izkazati z listinami, ki jih zahteva ZPVAS (članskim imenikom) oziroma na način, ki ga predvidevajo pravila agrarne skupnosti. Postavilo na je namreč na stališče, da je bila predložitev listin po ZPVAS obvezna le pri registraciji, vrste in značilnosti listin, ki jih mora voditi posamezna skupnost po registraciji, pa ZPVAS ne predpisuje.

6. Pritožbeno sodišče se ne strinja s zaključkom sodišče prve stopnje, da je predlagatelj izkazal članstvo v agrarni skupnosti pred 30.6.2001. Argumentaciji sodišča prve stopnje, da predlagatelju članstva ni treba formalno izkazati, saj ZPVAS ne predpisuje vrste in značilnosti listin, ki jih mora voditi posamezna agrarna skupnost po registraciji, ni mogoče pritrditi iz sledečih razlogov. ZPVAS v 8. členu določa, da se premoženjske pravice vrnejo članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu, na njihovo zahtevo, pri čemer v 9. členu med prilogami, ki morajo biti priložene zahtevku za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti, navaja overjen članski imenik z dokazili, da člani izpolnjujejo pogoje po tem zakonu. Z obravnavanim zahtevkom na podlagi 10. člena ZPVAS predlagatelj prav tako kot z zahtevo po 9. členu ZPVAS uveljavlja premoženjske pravice, le da postopek zaradi nezmožnosti vrnitve nepremičnin v naravi ne poteka pred upravnim organom, temveč pred sodiščem. Poleg tega prvi odstavek 6. člena ZPVAS določa, da se šteje agrarna skupnost za ponovno organizirano, ko je vpisana v register agrarnih skupnosti, pri čemer je register agrarnih skupnosti javna evidenca tako o agrarnih skupnostih kot o njihovem članstvu. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZPVAS predlog za vpis v register agrarne skupnosti in tudi njenih članov poda oseba, ki jo zato pooblasti zbor agrarne skupnosti, priložen pa mu mora biti tudi overjen članski imenik. V skladu s četrtim odstavkom 7. člena ZPVAS morajo agrarne skupnosti organu, ki vodi register po tem zakonu, sporočiti spremembe podatkov, o katerih se vodi register, najpozneje v tridesetih dneh po spremembi. Brez odločbe o vpisu v register pa ni mogoče vpisati premoženjskih pravic agrarne skupnosti in njenih članov v zemljiško knjigo (peti odstavek 7. člena ZPVAS). Glede na vse navedeno ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, ki se je zadovoljilo z izpovedbami prič, predlagatelja in že navedenimi listinskimi dokazi. Predlagatelj bi moral članstvo v agrarni skupnosti do 30.6.2001 dokazati z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti, v katerega se po zakonskih določbah vpisujejo podatki o članstvu agrarne skupnosti in spremembah članstva, ki pa ga ni predložil. Ker predlagatelj ni dokazal, da je bil v registru agrarnih skupnosti do izteka roka za vložitev zahteve iz 9. člena ZPVAS vpisan kot član, je šteti, da članstva do izteka roka ni izkazal in je treba njegov zahtevek glede na določbo 9. člena ZPVAS v zvezi s 10. členom ZPVAS zavrniti.

7. Zaradi spremembe izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče ponovno odločalo o stroških nepravdnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Nasprotna udeleženka stroškov ni priglasila, predlagatelj pa s predlogom ni uspel, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da predlagatelj sam krije svoje stroške nepravdnega postopka.

8. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. in 3. točki izreka tako spremenilo, kot to izhaja iz izreka predmetnega sklepa, 2. točko izreka pa je razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP odločilo o stroških odgovora na pritožbo, ki ga je vložil predlagatelj. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo, predlagatelj sam krije stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).