Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Ip 714/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:I.IP.714.2018 Izvršilni oddelek

ugovor dolžnika po izteku roka poplačilo v izvršilnem postopku obseg oprave izvršbe solidarni dolžnik izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika vrstni red poplačila terjatev potrebni izvršilni stroški
Višje sodišče v Ljubljani
29. marec 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če se poplačila opravljajo z izvršbo, ni razloga, da bi ob vsakem posameznem plačilu upniku dolžnik vložil ugovor po izteku roka, kakor tudi ni razloga, da bi upnik vsakokrat utesnil izvršbo. Ugovor po izteku roka oziroma utesnitev izvršbe sta potrebna le, če sodišče s plačilom, opravljenim izven predmetne izvršbe, ni seznanjeno (npr. kadar dolžnik opravi plačilo prostovoljno, ali če uveljavlja plačilo s strani solidarnega dolžnika, opravljeno v drugem izvršilnem postopku). V takšnem primeru tudi ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega postopka. Zato ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se ugodi, sklep na red. št. 79 spisa se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o ugovoru.

II. Pritožba upnika se zavrne in se sklep na red. št. 80 spisa v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbe zoper sklep na red. št. 80 spisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 17. 1. 2018 izdalo dva sklepa, in sicer je s sklepom na red. št. 79 spisa odločilo, da se zavrne ugovor po izteku roka z dne 16. 6. 2017 v zvezi z vlogo z dne 19. 9. 2017, ter dolžniku naložilo obveznost upniku v osmih dneh povrniti 711,18 EUR stroškov odgovora na ugovor. S sklepom na red. št. 80 spisa pa je delno ustavilo izvršilni postopek za plačanih 7.458,41 EUR (I. točka izreka) ter sklenilo, da upnik sam nosi svoje stroške vloge z dne 12. 6. 2017 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep na red. št. 79 spisa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik, zoper sklep na red. št. 80 spisa pa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik.

**O pritožbi dolžnika zoper sklep na red. št. 79 spisa:**

3. Dolžnik izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker mu je sodišče šele z vročitvijo sklepa o zavrnitvi ugovora po izteku roka poslalo vlogo upnika, ki jo je prejelo že 5. 9. 2017. Nadalje uveljavlja, da je upnik vložil proti solidarnima dolžnikoma dva predloga in vodi dva izvršilna postopka, s čimer obremenjuje z dvojnimi stroški in ne utesnjuje vseh plačil. Z delnimi poplačili se namreč poplačuje za obresti od višje glavnice in to pri obeh dolžnikih. Uveljavlja tudi, da upnik v odgovoru ni prerekal navedb o plačilih solidarnega dolžnika A. A. in se zato neprerekana dejstva štejejo za priznana (214. člen ZPP in 58. člen ZIZ). Sodišču očita, da je upnikove navedbe dopolnilo in sklepalo o predloženih dokazih dolžnika, pri čemer je prezrlo, da ni predložil izjave A. A. o plačilih, temveč dolžnikovega dolžnika B. d.o.o. o odtegljajih A. A. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Upnik je po pooblaščencu na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje terjatev v skupnem znesku 45.919,00 EUR (z zakonskimi zamudnimi obrestmi z različnim začetkom teka od dveh zneskov), ki predstavlja glavnico v višini 44.046,31 EUR in stroške pravdnega postopka v višini 1.872,72 EUR, vse na podlagi pravnomočne in izvršljive delne zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 235/2013 z dne 21. 3. 2014 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3369/2014 z dne 11. 3. 2015. V navedeni delni zamudni sodbi je naložena obveznost, ki je predmet izterjave v tem izvršilnem postopku, le dolžniku iz tega postopka, iz sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je bilo odločeno tudi o pritožbi prvega toženca A. A. zoper sodbo in sklep P 235/2013-III-51 z dne 11. 9. 2014, pa je razvidno, da je to obveznost solidarno z njim dolžan plačati tudi prvi toženec A. A. (sodbo Višjega sodišča v Ljubljani je upnik priložil odgovoru z dne 7. 9. 2015 na dolžnikov redni ugovor in je v prilogi A6 spisa).

7. Dolžnik je v laični vlogi z dne 16. 6. 2017 (red. št. 63 spisa), ki jo je sodišče prve stopnje skupaj z vlogo z dne 19. 9. 2017 (red. št. 71 spisa), vloženo po pooblaščencu, obravnavalo kot ugovor po izteku roka (vmes pa še z laičnima vlogama z dne 13. 7. 2017 in 8. 9. 2017, na red. št. 67 in 70 spisa), uveljavljal, da terjatev poplačuje tudi solidardni dolžnik A. A. V laičnih vlogah res ni predlagal dokazov, temveč je prilagal tabele, ki jih je sestavil sam, in jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot del trditvene podlage, vendar pa je v vlogi z dne 19. 9. 2017, vloženi po pooblaščencu, navedel konkretna plačila s strani solidarnega dolžnika A. A. v skupni višini 33.718,56 EUR (mesečna plačila v enakih zneskih 1.404,94 EUR v obdobju od septembra 2015 do avgusta 2017) in priložil listinski dokaz, izjavo gospodarske družbe B. d.o.o. Navedena gospodarska družba je podala izjavo, da je A. A. v obdobju od 1. 9. 2015 do 8. 9. 2017 pri obračunu osebnega dohodka odtegnila skupaj 33.718,56 EUR (izjava je pripeta k prilogi B12 spisa).

8. Dolžnik glede na navedeno utemeljeno opozarja na nepravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je ugovor po izteku roka neobrazložen in kot tak neutemeljen, ker za zatrjevana delna plačila ni predložil nobenih dokazil. Sodišče prve stopnje se namreč do prej navedenega listinskega dokaza - izjave gospodarske družbe B. d.o.o. - ni opredelilo, temveč je navedlo, da delna plačila A. A. potrjuje le-ta v izjavi, pri tem pa ni jasno, katero izjavo solidarnega dolžnika je imelo sodišče v mislih (višje sodišče izjave A. A. v spisu ni našlo).

9. Zaradi napačne presoje ugovora po izteku roka kot neobrazloženega, sodišče prve stopnje ni vsebinsko presojalo ugovora in upnikovega odgovora nanj in je že iz tega razloga treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče se glede na razlog razveljavitve posebej ne ukvarja s pritožbeno uveljavljenim razlogom bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, sodišče prve stopnje pa bo moralo v novem postopku presoditi tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebino upnikovega odgovora na ugovor po izteku roka. Glede na naravo navedene zadeve višje sodišče ocenjuje, da ne more prvič sámo odločiti o vsebinski utemeljenosti ugovora, ki je bil zavrnjen kot neobrazložen.

10. Pri ponovni presoji dolžnikovega ugovora naj sodišče prve stopnje upošteva, da je že iz dolžnikovih navedb mogoče ugotoviti, da upnik isto terjatev izterjuje v drugem izvršilnem postopku zoper solidarnega dolžnika A. A. (izvršilna zadeva pri istem sodišču I 1256/2015 - glej prilogo B17), da sta dolžnika iz obeh izvršilnih zadev na podlagi izvršilnega naslova zavezana enako, in da so zatrjevana plačila v obeh izvršilnih postopkih opravljena z izvršbo (to izhaja iz tabel in listin, ki jih je dolžnik priložil svojim vlogam in tej pritožbi – priloge B8 do B17).

11. Če se poplačila opravljajo z izvršbo, ni razloga, da bi ob vsakem posameznem plačilu upniku dolžnik vložil ugovor po izteku roka, kakor tudi ni razloga, da bi upnik vsakokrat utesnil izvršbo. Ugovor po izteku roka oziroma utesnitev izvršbe sta potrebna le, če sodišče s plačilom, opravljenim izven predmetne izvršbe, ni seznanjeno (npr. kadar dolžnik opravi plačilo prostovoljno, ali če uveljavlja plačilo s strani solidarnega dolžnika, opravljeno v drugem izvršilnem postopku). Izvršba se namreč vodi, dokler ni terjatev v celoti poplačana, na kar mora paziti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti in končati z opravo izvršbe, če je terjatev poplačana (3. člen ZIZ).

12. Glede na to, da je upnik za izterjavo iste terjatve vložil dva izvršilna predloga zoper solidarna dolžnika in se zato vodita dve ločeni izvršilni zadevi za izterjavo iste terjatve (za takšno vlaganje predlogov ni zakonske ovire in je upnik to smel storiti), je spremljanje postopka glede obsega terjatve, ki se še lahko izterjuje glede na zmanjševanje zaradi plačil v izvršbi, zahtevnejše. Ni namreč samo po sebi umevno, da je v vseh primerih enemu solidarnemu dolžniku poznano, v kakšnem obsegu je bila z izvršbo izterjana terjatev do drugega solidarnega dolžnika, niti ni mogoče zahtevati, da bi sodišče brez opozorila stranke vedelo za dva (ali več) postopkov in po uradni dolžnosti preverjalo in povezano obračunavalo poplačila v teh postopkih. Najboljši pregled nad tem ima upnik, ki predlaga za izterjavo iste terjatve zoper vsakega solidarnega dolžnika poseben izvršilni postopek. Zato se lahko od njega, upoštevaje tudi načelo poštenja (9. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), upravičeno pričakuje sodelovanje pri ugotavljanju obsega terjatve, do katerega izterjave je še upravičen.

13. V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu. To se lahko zgodi tudi v primeru, ko se solidarna obveznost dolžnikov z izvršbo poplačuje v več ločenih izvršilnih postopkih, kot da gre za različne terjatve. Upnik lahko zahteva izpolnitev od kateregakoli solidarnega dolžnika ali od vseh, vendar je treba upoštevati, da obveznost preneha, ko jo eden izmed njih izpolni (395. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

14. Zmanjšanje terjatve zaradi poplačevanja s strani enega solidarnega dolžnika torej vpliva tudi na obseg terjatve zoper drugega solidarnega dolžnika. Poplačilo se opravlja po pravilu iz 288. člena OZ in je treba pri obračunu terjatve (obresti in glavnice, ne pa vedno tudi izvršilnih stroškov) upoštevati plačila vseh solidarnih dolžnikov, opravljena v posameznem izvršilnem postopku. Dolžniku v predmetni zadevi je treba pojasniti, da vrstnega reda vračunavanja poplačil v izvršilnem postopku ne določa on in zato ne more uspeti le s splošno trditvijo, da je že poplačana vsa glavnica.

15. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi seznanjeno z vzporednim vodenjem dveh izvršilnih postopkov istega upnika zoper solidarna dolžnika, bo v nadaljnjem postopku treba ugotavljati obseg terjatve, ki jo je še dopustno izterjevati, upoštevaje z izvršbo opravljena poplačila v obeh zadevah. Ker narava zadev terja skupno obravnavo, bi bilo smotrno tudi smiselno uporabiti določbo 300. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

16. Višje sodišče je odločitev o stroških tega pritožbenega postopka na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep o ugovoru.

**O pritožbi upnika zoper sklep na red. št. 80 spisa:**

17. Upnik v pravočasno vloženi pritožbi po pooblaščencu izpodbija odločitev v II. točki izreka sklepa, s katerim je sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške vloge z dne 12. 6. 2017. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlaga spremembo sklepa tako, da se mu priznajo stroški vloge. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

18. Pritožba ni utemeljena.

19. Višje sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da stroški, priglašeni v vlogi z dne 12. 6. 2017, niso bili potrebni za izvršbo, saj je upnik predlog za izvršbo umaknil za plačila, ki so bila opravljena z izvršbo (glej tudi 11. točko obrazložitve tega sklepa). Res ga je sodišče prve stopnje pozvalo k izjavi o s strani dolžnika zatrjevanih plačilih, pri čemer je že iz vsebine dolžnikove vloge z dne 24. 4. 2017 (red. št. 59 v spisu) in priložene tabele v prilogi B9 razvidno, da je uveljavljal plačila, ki so se opravljala z izvršbo v tem postopku. V takšnem primeru ni bilo razloga za pozivanje k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega postopka. Zato ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča. Dolžnik je dolžan namreč povrniti upniku le tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

20. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**PRAVNI POUK:**

1. Zoper del tega sklepa, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v delu, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

2. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

3. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 4. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

5. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia