Jedro

Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, v 5. členu določa, da se nadomestilo upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila odmeri glede na osnovo za izračun, to pa je vrednost premoženja, izkazana v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika. Glede na navedeno je torej odmera upraviteljičinega nadomestila v višini 24.400,00 EUR neposredno povezana z njeno napačno cenitvijo premoženja v tem postopku. Ne samo, da je upraviteljica sama ocenjevala premoženje, kar je že samo po sebi kršitev določb ZFPPIPP (327. člen), pač pa je to premoženje povsem napačno ocenila in si je od takšne napačne cenitve (napihnjena cenitev je povečala vrednost premoženja dolžnika) obračunala nadomestilo. V tem primeru je ustavnoskladna razlaga tretjega odstavka 104. člena ZFPPIPP takšna, da ob opisani kršitvi obveznosti, na kateri temelji odmera za nadomestilo, upravitelj ni upravičen do njega. V nasprotnem primeru bi sodišče omogočilo, da se upravitelj okoristi s kršitvijo obveznosti, ki jih je storil v času, ko je bil upravitelj pri nekem dolžniku, kar bi pomenilo izigravanje ureditve stečajnih postopkov in osiromašenje stečajne mase na račun upnikov.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 30.869,90 EUR in povrnitev pravdnih stroškov (I. točka izreka sodbe) ter tožnici naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.675,60 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala prekinitev odločanja v tem pravdnem postopku in vložitev zahteve pri Ustavnem sodišču za presojo ustavnosti določbe tretjega odstavka 104. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji mora tožena stranka plačati 30.869,90 EUR, in sicer je bila tožnica upraviteljica pri toženi stranki - stečajnem dolžniku in ji je bila s sklepoma Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 16. 10. 2015 odmerjeno nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 24.400,00 EUR in za preizkus terjatev v višini 6.469,90 EUR, ki sta oba pravnomočna z dnem 2. 11. 2015. Vendar pa je bila s sklepom istega okrožnega sodišča St ... z dne 30. 11. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 833/2016 z dne 17. 1. 2017 upraviteljica pravnomočno razrešena funkcije upravitelja, saj je kršila obveznosti, določene v 98. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

5. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je upraviteljica zavestno kršila svoje obveznosti s tem, ko je mimo zakonskih določil sama ocenila premoženje stečajnega dolžnika in sicer konkretno delnice družbe D. d.d., ki so imele knjigovodsko vrednost v računovodskih izkazih pred začetkom stečaja v višini 782.069,30 EUR, sama pa je njihovo knjigovodsko vrednost ob začetku stečaja ocenila na 3.522.562,56 EUR, kar je 4x več. Pri tem te cenitve sploh ne bi smela sama opraviti in je v otvoritveno poročilo zavajajoče napisala, da jih je ocenil pooblaščeni ocenjevalec V. V., kasneje, ko je stečajno sodišče pričelo raziskovati, zakaj ob drugi prodaji delnice prodaja po izjemno nižji ceni (le 197.263,52 EUR) pa se je izkazalo, da je prave cenitve sploh ni bilo, pač pa je sama navedla kar 4 krat višjo ceno delnic, kot je bila njihova knjigovodska vrednost pred začetkom stečaja.1 Od tako (fiktivno) določene vrednosti delnic in ostalega premoženja si je upraviteljica tudi odmerila nagrado za otvoritveno poročilo, ki je bila seveda zaradi izjemno povišane knjigovodske vrednoti delnic bistveno višja, kot bi bila, če bi bile delnice ocenjene s strani pooblaščenega ocenjevalca premoženja. Nadomestilo za nagrado upravitelja v skladu s 1. točko četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP in po 5. členu Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, je osnova za odmero nadomestila za otvoritveno poročilo vrednost premoženja stečajnega dolžnika ob začetku stečaja. Torej je bilo v zadevi stečajnega postopka nad I. d.d. za odmero nadomestila upravitelja izjemnega pomena, kako so bile ocenjene delnice D. d.d. v lasti dolžnika.

6. Tožničino nevestno delo se je nadaljevalo s postopkom preizkušanja terjatev, kjer jo je moralo stečajno sodišče večkrat pozvati na popravo predloženega seznama preizkušenih terjatev, na katerem temelji nadaljnja nagrada upravitelja (103. člen ZFPPIPP). Nadaljevale so se nepravilnosti pri prodaji premoženja.

7. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje upoštevaje določbo tretjega odstavka 104. člena ZFPPIPP, ki določa, da v primeru, ko je upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti in nima pravice do nagrade, tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo. Pri tem je uporabilo analogijo z mandatno pogodbo.

8. Pritožnica v svoji pritožbi navaja, da je ZFPPIPP v tretjem odstavku 104. člena neustaven, saj ji odreka pravico do zasebne lastnine in sicer, da ji ne omogoča izplačila nagrade za delo, ki ga je opravila, in da naj sodišče druge stopnje postopek prekine in vloži zahtevo za presojo ustavnosti.

9. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem pritožnice, da je sodišče dolžno, če ob svojem delu zazna, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti ustavno neskladen, prekiniti postopek in se obrniti na Ustavno sodišče, vendar pa je prav tako dolžno pred tem zakone ustavno-skladno razlagati. V kolikor je pritožnica drugačnega mnenja pa lahko v skladu s 24. členom Zakona o ustavnem sodišču (ZustS) poda pobudo za začetek presoje ustavnosti spornih določb ZFPPIPP.

10. V tem primeru se namreč ustavno-skladna razlaga tretjega odstavka 104. člena ZFPPIPP, ki določa da, _če je upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, nima pravice do nagrade_, glasi, da mora sodišče pri presoji upravičenosti do nagrade v primeru razrešitve upravitelja zaradi kršitve njegovih obveznosti presojati, ali je šlo za takšno kršitev obveznosti, ki je povezana z opravili, ki istočasno predstavljajo tudi osnovo za odmero nagrade oziroma nadomestila.

11. V konkretnem primeru je namreč tožnica zahtevala nadomestilo za pripravo otvoritvenega poročila, ki je glede na zgoraj navedeno dejansko stanje, ki ga pritožnica v pritožbi niti ne izpodbija, bilo prirejeno tako, da je omogočilo višjo nagrado, kot če bi bila cenitev opravljena v skladu z določili ZFPPIPP (327. člen) in potem tudi od tako povišane vrednosti premoženja stečajnega dolžnika napačno odmerjena nagrada, saj je upraviteljica zavedla stečajno sodišče, da je tako visoko cenitev delnic opravil pooblaščeni ocenjevalec, čeprav ga je sama, pa ve, da tega ne bi smela (drugi odstavek 327. člena ZFPPIPP). Posledično je (pre)visoka cenitev delnic vplivala na (višjo) vrednost premoženja izkazanega v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika.

12. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, v 5. členu namreč določa, da se nadomestilo upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila odmeri glede na osnovo za izračun, to pa je vrednost premoženja, izkazana v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika. Glede na navedeno je torej odmera upraviteljičinega nadomestila v višini 24.400,00 EUR neposredno povezana z njeno napačno cenitvijo premoženja (delnic D. d.d.) v tem postopku. Ne samo, da je upraviteljica sama ocenjevala premoženje, kar je že samo po sebi kršitev določb ZFPPIPP (327. člen), pač pa je to premoženje povsem napačno ocenila in si je od takšne napačne cenitve (napihnjena cenitev je povečala vrednost premoženja dolžnika) obračunala nadomestilo. V tem primeru je ustavnoskladna razlaga tretjega odstavka 104. člena ZFPPIPP takšna, da ob opisani kršitvi obveznosti, na kateri temelji odmera za nadomestilo, upravitelj ni upravičen do njega. V nasprotnem primeru bi sodišče omogočilo, da se upravitelj okoristi s kršitvijo obveznosti, ki jih je storil v času, ko je bil upravitelj pri nekem dolžniku, kar bi pomenilo izigravanje ureditve stečajnih postopkov in osiromašenje stečajne mase na račun upnikov.

13. Glede odmere nagrade za preizkus terjatev v višini 6.469,90 EUR pa so kršitve upraviteljice prav tako pravnomočno ugotovljene2 in se ji torej odreče pravica do nadomestila v povezavi s to kršitvijo obveznosti, kot to določa tretji odstavek 104.člena ZFPPIPP. Njene pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje do te kršitve ni opredelilo, ne držijo, saj iz 14. točke obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je zavrnilo zahtevek tožnice v delu nadomestila za preizkus terjatev zaradi tega, ker je kršila obveznosti upravitelja tudi v fazi preizkušanja terjatev. Sicer pa dejanskega stanja v zvezi s kršitvijo obveznosti povezano s preizkušanjem terjatev ni konkretizirano izpodbijala.

14. Glede pritožničine navedbe, da ji plačilo nadomestila pripada na podlagi pravnomočnih sklepov o odmeri nadomestila, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da sicer upravitelj v postopku insolventnosti naloge in pristojnosti opravlja odplačno, vendar je do plačila upravičen le, če svoje naloge opravi pravilno. Če je upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, nima pravice do nagrade.3

15. Ker so se pritožbeni očitki tožeče stranke izkazali za neutemeljene in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

16. Sodišče je o stroških odločalo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 833/2016 z dne 17. 1. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 30. 11. 2016. 2 Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 833/2016 z dne 17. 1. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 30. 11. 2016, četrti odstavek tretje strani sklepa sodišča prve stopnje. 3 Glej VSL sklep, Cst 136/2013 in podobno Cst 187/2016, Cst 352/2016, Cst 31372016.