Jedro

Ker je določitev območja za opravljanje dimnikarske službe po zakonu o dimnikarski službi (2. člen) pogoj za opravljanje dimnikarske dejavnosti, obrtnega dovoljenja za opravljanje te dejavnosti ni mogoče izdati tistemu, ki mu pristojni organ občinske skupščine območja ni dodelil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sekretariata za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj občine z dne 9.8.1991,s katero je bila zavrnjena tožnikova vloga za izdajo obrtnega dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev.V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja,da je obrtno dovoljenje za opravljanje dimnikarske dejavnosti mogoče izdati le občanu, ki izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje te dejavnosti in mu občina dodeli območje dela. Ker tožniku občina ni dodelila območja za opravljanje dimnikarske dejavnosti,mu obrtnega dovoljenja za to dejavnost ni mogoče izdati, čeprav sicer izpolnjuje vse druge pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja. Sklicuje se na mnenje požarne inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb z dne 13.3.1991, iz katerega izhaja, da ni požarno varnostnih razlogov za odvzem dimnikarskega okoliša dimnikarskemu podjetju Ravne na Koroškem in dodelitev drugim izvajalcem in na sklep 21. seje Izvršnega sveta skupščine občine Ravne na Koroškem z dne 13.3.1991,da bo zadevo ponovno obravnaval po sprejetju novih predpisov.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo. V tožbi navaja, da tožena stranka zavrnitev pritožbe utemeljuje s tem, da tožniku ni bil dodeljen okoliš za opravljanje dimnikarske dejavnosti, čeprav je bistvo spora v tem, zakaj mu okoliš ni bil dodeljen, česar pa tožena stranka ni presodila. Navaja, da niti zakon niti drug predpis ne določata,da bi na območju enega dimnikarskega okoliša lahko deloval le en dimnikar. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za izdajo obrtnega dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev.Dovoljenje za opravljanje dejavnosti-obrtno dovoljenje izda pristojni upravni organ,če prosilec izpolnjuje pogoje,določene v 89.členu obrtnega zakona (Ur.l.SRS, št. 35/88 in 24/89 - OZ). V 1.odstavku 89. člena navedenega zakona so v 1.do 6.točki taksativno našteti pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja, 7.točka pa določa,da morajo biti izpolnjeni tudi morebitni drugi,s posebnimi predpisi določeni pogoji.

Predpis, ki ureja dimnikarsko službo, je zakon o dimnikarski službi (Ur.l.SRS, št. 16/74 - ZDimS). Po določbah navedenega zakona lahko opravljajo dimnikarsko službo tudi samostojni obrtniki (1. odstavek 2. člena), pod pogojem, da imajo strokovno izobrazbo za dimnikarja (5.člen), pri čemer je dano zakonsko pooblastilo občinski skupščini oziroma njenemu organu, da določi, katera dimnikarska organizacija oziroma samostojni obrtnik bo opravljal dimnikarsko službo in, da določi območje,na katerem bo organizacija ali samostojni obrtnik opravljal dimnikarske storitve (2.odstavek 2.člena zakona). Določitev območja za opravljanje dimnikarske službe je torej, po zakonu o dimnikarski službi, pogoj za opravljanje dimnikarske dejavnosti. Ker iz podatkov spisa izhaja, da Izvršni svet skupščine občine, ko je na 21. seji dne 15.3.1991 obravnaval tožnikovo vlogo,tožniku ni dodelil območja za opravljanje dimnikarske službe, je bila tudi po presoji sodišča tožnikova vloga za izdajo obrtnega dovoljenja za opravljanje dimnikarske dejavnosti utemeljeno zavrnjena.

Tožnikove navedbe v tožbi, ki se nanašajo na odločitev izvršnega sveta občinske skupščine,da se tožniku ne dodeli območja za opravljanje dimnikarske službe,ne morejo vplivati na odločitev v stvari. Določitev samostojnega obrtnika,ki bo opravljal dimnikarsko dejavnost in območja, na katerem bo to dejavnost opravljal, ni stvar, o kateri odloča upravni organ, pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja z upravno odločbo. Dimnikarska služba je po veljavnem zakonu o dimnikarski službi dejavnost posebnega družbenega pomena in je določitev tistega, ki bo to službo opravljal in določitev okoliša, na katerem jo bo opravljal, v pristojnosti občinske skupščine oziroma pristojnega organa občinske skupščine,ki o tem izda akt, ki pa ni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem postopku in zoper katerega bi bil mogoč upravni spor. Zato ugovora, ki se nanaša na sklep izvršnega sveta občinske skupščine, ki tožniku območja za opravljanje dimnikarske dejavnosti ni določila, v tem postopku ni mogoče upoštevati.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).