Jedro

Ker niti po dvakrat danem opozorilu in pojasnilu sodišča vlagatelju, katere sestavine mora imeti vloga, da bo sposobna za obravnavanje in kaj bo storilo sodišče, v kolikor danim zahtevam vlagatelj ne bo ugodil, le-ta svoje vloge ni dopolnil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšno nepopolno vlogo zavrglo. Pritožbo oškodovanca kot tožilca je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Oškodovanec kot tožilec je dne 23.9.1998 vložil zoper I. F. obtožni predlog zaradi kaznivih dejanj "zlorabe uradnega položaja in preprečitve uporabe rednega pravnega sredstva". Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da njegova vloga ni sposobna za obravnavanje, je v skladu s 3. odst. 76. čl. ZKP oškodovanca kot tožilca pozvalo dne 11.3. in 22.3.1999 k dopolnitvi ter ga pri tem tudi opozorilo, da bo njegovo vlogo zavrglo, v kolikor je ne bo ustrezno dopolnil. Ker oškodovanec kot tožilec tudi z novo dopolnitvijo vloge ni dopolnil na zahtevani način, jo je sodišče zavrglo.

Zoper sklep o zavrženju se je oškodovanec kot tožilec pritožil ter ob smiselni uveljavitvi pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vlogo oškodovanca kot tožilca zavrglo kot nesposobno za obravnavanje, saj je ni popravil niti v dodatno določenem roku tako, kot mu je bilo naloženo. V obeh obvestilih sodišča prve stopnje subsidiarnemu tožilcu, kaj mora vsebovati vloga, da jo je moč obravnavati kot subsidiaren obtožni predlog, je povzeta določba 1. odst. 434. čl. Zakona o kazenskem postopku, med drugim tudi opis ravnanja storilca, na podlagi katerega je sodišče dolžno preizkusiti tako pravočasnost, kakor tudi stvarno in krajevno pristojnost sodišča za obravnanje kazenske zadeve. V obravnavanem primeru zato ne gre za sprenevedanje sodnice, kot to zatrjuje oškodovanec kot tožilec v svojem odgovoru na drugo zahtevo sodišča in v pritožbi, pač pa za njeno zakonito in pravilno ravnanje, saj je bila po korektno danem opozorilu in dodatnemu pojasnilu, da bo vloga zavržena, to tudi dolžna storiti. Pri tem ni kršila določb o stvarni pristojnosti, kar prav tako zmotno zatrjuje pritožnik, saj sodišče ni vezano na pravno opredelitev, pač pa na opis dejanja, katerega pa oškodovanec kot tožilec ni navedel. Ob tem velja omeniti, da je vlagatelj v obtožnem predlogu sprva zatrjeval, da naj bi obdolženec storil kaznivi dejanji po čl. 155/II in 261/I KZ, kar bi narekovalo pristojnost okrajnega sodišča, v vlogah, prejetih dne 18.12.1998 in 15.3.1999, pa je navajal, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje po čl. 261/III KZ, za obravnavo katerega pa bi bilo pristojno okrožno sodišče. Ob povedanem tudi sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da je napadeni sklep pravilen in zakonit ter je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.