Jedro

V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik 1.3.2000 dela ni nastopil, ker k toženi stranki niti ni prišel z namenom, da bi delal (dejanska ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano zaradi določb tretjega odstavka 370. člena ZPP), prav tako pa ni bil več v veljavi sklep o imenovanju oziroma pogodba o poslovodenju, ki je določala pričetek mandata tožnika na dan 1.3.2000. Zato niti dejansko niti pravno delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko ni bilo sklenjeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je tožniku delovno razmerje nastalo 1.3.2000 in se istega dne nezakonito prekinilo, da je trajalo do 1.3.2000 in da mu je tožena stranka dolžna izplačati odškodnino za neupravičeno prenehanje funkcije direktorja v znesku 5,130.900,00 SIT s pripadajočimi obrestmi od 1.3.2000 dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je (pomotoma s sklepom namesto s sodbo) pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočen sklep (sodbo) je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je odločitev sodišča v nasprotju z avtonomnim pravom v podpisani pogodbi o poslovodenju z dne 14.2.2000. Ta je veljala od 14.2.2000, razdrta je bila 29.2.2000. Tožniku je funkcija poslovodje trajala od 14.2.2000, bila pa mu je prekinjena 1.3.2000. Delovno razmerje ni bilo sklenjeno 1.3.2000, s čimer je tožena stranka kršila pogodbo oziroma je bilo s tem dnem prekinjeno. Pogodba o poslovodenju ni pogodba o zaposlitvi in je zanjo treba uporabiti določbe ZOR in ne ZDR oziroma ZTPDR. Ker je tožena stranka že podpisano pogodbo razdrla, je dolžna tožniku povrniti nastalo škodo, ki je pavšalno določena v točki pogodbe o poslovodenju. Napačna je uporaba 132. člena ZOR glede odškodnine tožene stranke v primeru, če se tožnika razreši funkcije pred potekom veljavnosti pogodbe. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določbe 371. člena ZPP).

Pogodba o poslovodenju, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama 14.2.2000, v točki 6.4. določa, da mora v primeru, če je direktor predčasno razrešen brez razlogov iz točke 6.3. ali če sicer razlogi niso utemeljeni, tožena stranka plačati tožniku odškodnino v višini 12 njegovih neto plač, če mu je hkrati prenehalo delovno razmerje. Točka vsebuje več elementov: predčasno razrešitev, odpovedni razlogi točke 6.3. pogodbe, drugi utemeljeni razlogi, višino odškodnine, prenehanje delovnega razmerja.

V spornem primeru se je ugotavljalo samo, ali je tožniku z razvezo pogodbe o poslovodenju prenehalo delovno razmerje in je zato izpolnjen eden od pogojev za priznanje odškodnine iz 6.4. točke pogodbe o poslovodenju. Ker gre za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je tak spor delovni spor glede na določbe 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94).

V točki 1.2. pogodbe je določeno, da je tožena stranka imenovala na seji upravnega odbora 31.1.2000 tožnika za direktorja za mandatno obdobje 4 let, od 1.3.2000 dalje. O tem, da naj bi direktor imel funkcijo že od 14.2.2000 dalje, pogodba nima nobene določbe.

Iz dokumentacije v spisu je povzeti, kot sta to pravilno povzeli nižji sodišči, da je tožena stranka na seji upravnega odbora dne 29.2.2000 razveljavila sklep o izbiri tožnika za direktorja, razdrla pogodbo o poslovodenju zaradi krivdnih razlogov na strani tožnika in sklenila, da s tožnikom ne sklene delovnega razmerja. S sklepom upravnega odbora je bil tožnik seznanjen že pred 1.3.2000, sklep pa je prejel na dan 1.3.2000. Po določbi 11. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) delavec sklene delovno razmerje z dnem, ko nastopi delo. Glede poslovodnega organa ima posebno določbo še zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.), ki v tretjem odstavku 12. člena določa, da začne poslovodni organ delati z dnem, ki ga določi akt o imenovanju.

V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik 1.3.2000 dela ni nastopil, ker k toženi stranki niti ni prišel z namenom, da bi delal (dejanska ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano zaradi določb tretjega odstavka 370. člena ZPP), prav tako pa ni bil več v veljavi sklep o imenovanju oziroma pogodba o poslovodenju, ki je določala pričetek mandata tožnika na dan 1.3.2000. Zato niti dejansko niti pravno delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko ni bilo sklenjeno. Tega dejstva se očitno zaveda tudi tožnik, saj v reviziji izrecno navaja, da mu tožena stranka "delovnega razmerja ni sklenila" oziroma da je tožena stranka kršila pogodbo o poslovodenju, "ker mu ni sklenila delovnega razmerja na dan 1.3.2000." Ker delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko ni bilo sklenjeno, tudi ni moglo prenehati, zato ni izpolnjen pogoj iz 6.4. točke pogodbe o poslovodenju in tožnik iz tega naslova ni upravičen do plačila odškodnine, kakor je tam določena.

Ob upoštevanju povedanega je revizijsko sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.