Jedro

Po določbi 2. odstavka 123. člena ZDavP, ki je procesne narave, davčni organ pri odmeri dohodnine zavezancev za davek od dohodkov iz dejavnosti upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Na podlagi te specialne ureditve davčni organ o odmeri dohodnine lahko odloči pred dokončnostjo odločbe o odmeri davka iz dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 25. 10. 2002 zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada A, Izpostave B, z dne 30. 9. 1998, s katero ji je bila za leto 1995 v obnovljenem postopku odmerjena dohodnina. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je davčni organ pri odmeri dohodnine upošteval davčno osnovo v višini 3.413.319,00 SIT, ugotovljeno z odločbo z dne 23. 9. 1998 o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1995, ki v skladu z določbami Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 1/95-odločba US, 7/95, 14/96-odločba US, 44/96, 68/96-odločba US, 82/97-odločba US, 36/99-odločba US, v nadaljevanju ZDoh) predstavlja osnovo za odmero dohodnine. V odgovor pritožbenim navedbam tožeče stranke, da ji je bila odločba o odmeri dohodnine za leto 1995 poslana pred pravnomočnostjo odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1995, ki je po njenem mnenju osnova za izdajo odločbe o odmeri dohodnine, je tožena stranka navedla, da v skladu z drugim odstavkom 123. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, v nadaljevanju ZDavP) davčni organ pri odmeri dohodnine upošteva davčno osnovo, ki je ugotovljena z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Po mnenju tožene stranke navedena zakonska določba ne zahteva, da mora davčni organ pri odmeri dohodnine upoštevati dobiček, ugotovljen z dokončno oz. pravnomočno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je dne 30. 9. 1998, ko je prvostopni davčni organ izdal odločbo, s katero je v obnovljenem postopku ponovno odmeril dohodnino za leto 1995, že imela veljavno odločbo o odmeri dohodnine za leto 1995. Prvostopni organ bi moral po njenem mnenju pred izdajo nove odločbe o odmeri dohodnine za leto 1995 izdati odločbo o uvedbi obnove postopka. Ker odločbe o obnovi postopka ni izdal, je po njenem mnenju dvakrat odločil o isti stvari, kar pa je v nasprotju z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, s sodbo odpravi izpodbijano odločbo in jo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe in se v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem sporu.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za obnovljeni postopek odmere dohodnine za leto 1995. Tožniku je bila kot zavezancu za plačilo davka od dohodkov iz dejavnosti v ponovljenem postopku izdana nova prvostopna odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1995 z dne 23. 9. 1998, s katero je bila ugotovljena manjša davčna osnova za davek iz dejavnosti. Davčni organ prve stopnje je obnovo postopka odmere dohodnine za leto 1995 oprl na določbo drugega odstavka 257. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), ki je veljal v času uvedbe obnove postopka. Iz obrazložitve prvostopne odločbe o odmeri dohodnine za leto 1995 izhaja, da je davčni organ postopek obnovil zaradi novo ugotovljenega dejstva, tj. zaradi novo ugotovljene (nižje) davčne osnove v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti. Navedeno pomeni, da je prvostopni davčni organ obnovil postopek odmere dohodnine zaradi obstoja obnovitvenega razloga iz 1. točke 249. člena ZUP.

Po določbi drugega odstavka 123. člena ZDavP, ki je procesne narave, davčni organ pri odmeri dohodnine zavezancev za davek od dohodkov iz dejavnosti upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Na podlagi te (glede na določbo 148. člena ZUP, na katero se smiselno sklicuje tožeča stranka) specialne ureditve davčni organ o odmeri dohodnine lahko odloči pred dokončnostjo odločbe o odmeri davka iz dejavnosti, kar je v obravnavanem primeru za zavezanca tudi ugodneje.

Določba drugega odstavka 257. člena ZUP daje upravnim organom možnost, da kadar je to glede na okoliščine primera mogoče in je v interesu pospešitve postopka, lahko brž ko so podani pogoji za uvedbo postopka, opravi tista dejanja postopka, ki jih je treba ponoviti, ne da bi poprej izdal poseben sklep, s katerim se dovoli uvedba obnove postopka. Po mnenju sodišča je prvostopni organ imel zakonsko podlago za izdajo odločbe o odmeri dohodnine za leto 1995, s katere izdajo je uvedel obnovo postopka po uradni dolžnosti in hkrati meritorno odločil o glavni stvari, tj. odmeril dohodnino za leto 1995, in ni bil dolžan izdati posebnega sklepa o uvedbi obnove postopka, kot zmotno meni tožeča stranka. V sporni odločbi je v 4. točki izreka tudi pravilno odločil, da se z odločbo, izdano v obnovljenem postopku, nadomesti odločba z dne 1. 10. 1996. Po mnenju sodišča je prvostopni organ z odločitvijo iz 4. točke izreka navedene odločbe skladno z določbo 258. člena ZUP prvotno odločbo o odmeri dohodnine za leto 1995 nadomestil z novo, zato je neutemeljen tožbeni ugovor dvakratnega odločanja o isti stvari.

Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 ter 70/00, v nadaljevanju ZUS).