Jedro

Stanje začasne treznosti ob sicer zatrjevanem kroničnem alkoholizmu ni zadostna podlaga za ugotovitev tedanje poslovne sposobnosti tožnika.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na neveljavnost izročilne pogodbe z dne 18.2.1994, s katero je tožnik izročil tožencema svoje nepremičnine v k.o. G. in k.o. M. Ugotovilo je, da tožnik sicer pije, vendar je bil ob sklepanju izpodbijane pogodbe popolnoma poslovno sposoben.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Ker se je tožnik skliceval na predlog Psihiatričnega dispanzerja za odvzem poslovne sposobnosti, je navedlo stališče, da ni pomembno, v kakšnem duševnem stanju je bil tožnik sicer, odločilen je le čas sklepanja pogodbe.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bil tožnik že pred in med podpisom pogodbe zaradi alkoholizma nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi v zvezi sklenitvijo sporne pogodbe. O tem izpodbijana sodba nima ustreznih razlogov.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija je utemeljena.

Veljavno pogodbo lahko sklene le poslovno sposobna oseba (56.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR). V obravnavani zadevi tožeča stranka zatrjuje, da ob sklepanju sporne izročilne pogodbe tožnik ni bil poslovno sposoben. To utemeljuje po eni strani s trditvijo, da je bil ob sklepanju pogodbe pod vplivom alkohola in zato nesposoben oblikovati pravo poslovno voljo, po drugi strani pa s svojo dolgoletno nagnjenostjo k pretiranemu uživanju alkohola, zaradi česar ima trajne težave, ki vplivajo na njegovo poslovno sposobnost. To je tožeča stranka še posebej poudarila v pritožbi, ki ji je priložila predlog Zdravstvenega doma N., Psihiatričnega dispanzerja, za delni odvzem opravilne sposobnosti in postavitev skrbnika. V tem predlogu je navedeno, da se tožnik zdravi v psihiatričnem dispanzerju že od leta 1985, da je zaradi alkoholizma izgubil službo in da je bil večkrat hospitaliziran zaradi kroničnega alkoholizma, jetrne okvare in alkoholnega bledeža. Imel je tudi epileptične napade. Izkazuje vidne znake alkoholne odvisnosti in zasvojenosti s celotnim osebnostnim in socialnim upadom. Zaradi alkoholizma ni sposoben urejati svojega življenja in materialnih pravic.

Tak prikaz zdravstvenega in osebnostnega stanja tožnika, podan s strani zdravnika specialista psihiatra, narekuje drugačen materialnopravni pristop k ugotavljanju tožnikove poslovne sposobnosti ob sklepanju sporne izročilne pogodbe. Če bi šlo za sicer zdravega človeka, ki se sklicuje na takratno pijanost brez tako očitnih in tipičnih znakov alkoholizma kot bolezenskega stanja, bi bil pristop izpodbijane sodbe pravilen. Revizijsko sodišče tudi sicer izhaja iz dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe (3. odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP) o tem, da tožnik prav ob sklepanju pogodbe pri odvetnici in na sodišču ni bil pod vplivom alkohola. Vendar ob zatrjevanem težkem kroničnem alkoholizmu s pojavi alkoholnega bledeža in epileptičnih napadov ob vseh znakih osebnostnega razkroja ta ugotovitev nikakor ni zadostna za ugotovitev tožnikove poslovne sposobnosti ob sklepanju izročilne pogodbe. Stanje začasne treznosti ob sicer zatrjevanem kroničnem alkoholizmu ni zadostna podlaga za ugotovitev tedanje poslovne sposobnosti tožnika. V skladu s pravilno materialnopravno razlago poslovne sposobnosti v smislu 56.čl. ZOR bi zato bilo, glede na zatrjevane in deloma že ugotovljene okoliščine, da se na primeren strokoven način ugotovi tožnikova poslovna sposobnost glede na stanje njegove bolezni. Posebej je potrebno ugotoviti, ali trenutna treznost pri bolniku alkoholiku pomeni svetel trenutek v njegovi zavesti, ali je torej taka ugotovitev zadostna za sklepanje o njegovi takratni poslovni sposobnosti.

V dosedanjem postopku sta se sodišči osredotočili na ugotavljanje tožnikove treznosti ob sklepanju pogodbe. Ta ugotovitev je lahko pomembna, ni pa zadostna glede na zatrjevano tožnikovo alkoholno zasvojenost kot bolezen, ki ima lahko posledice za poslovno sposobnost bolnika na sploh, ne samo v zvezi s trenutno treznostjo ali opitostjo. Zaradi materialnopravno napačnega pristopa izpodbijane sodbe k ugotavljanju poslovne sposobnosti na podlagi trenutnega stanja tožnika, niso bila ugotovljena dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev tožnikove poslovne sposobnosti glede na zatrjevano alkoholno odvisnost kot bolezen. Zato je podan revizijski razlog po 2. odst. 395.čl. ZPP. V nadaljnjem postopku bo treba ugotoviti, ali je tožnikovo splošno stanje vplivalo na konkretno poslovno sposobnost ob sklepanju sporne izročilne pogodbe.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odst.166.čl. ZPP.