Jedro

Zgolj zaradi tega, ker je tožeča stranka nepremičnino - poslovni prostor pridobila kot stvarni vložek v procesu materialnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, z vpisom preoblikovanja v sodni register tožeča stranka še ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so postale premoženje tožeče stranke, je potreben še vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Vendar pa je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju, saj velja, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko na temelju ustrezne listine družba pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo in zgolj zaradi tega, ker vpis v zemljiško knjigo še ni izveden, to za pridobitelja ne sme imeti škodljivih posledic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1080/2012 z dne 14.1.2013 izreklo: „I. Izpraznitveni nalog Okrožnega sodišča v Celju opr.št. Plg 14/2012 z dne 12.7.2012, ki glasi: „Na podlagi odpovedi najemne pogodbe z dne 15.7.2010 najemodajalca M. d.o.o. - v stečaju, D. u. ..., Š.,se najemniku I. F. d.o.o., D. u. ..., Š., naloži, da v roku 8 dni izprazni nepremičnino poslovni prostor – skladišče v celotni pritlični etaži stavbe št. ..., stoječi na parc. št. ... k.o. ... K. (ID znak ...) na naslovu D. ... v Š. in ga praznega oseb in stvari , skupaj s ključi izroči v posest tožeči stranki M. d.o.o.- v stečaju, D. u. …, Š., pod izvršbo,” ostane v veljavi. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti še 1.446,00 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“ Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 338.členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpraznitveni nalog zavrne, tožečo stranko pa obveže k plačilu na strani tožene stranke nastalih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi oziroma podredno, da zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

V pritožbi tožena stranka poudarja, da še vedno meni, da tožeča stranka sploh nima pravnega interesa za vložitev tožbe oziroma, da ni podana njena aktivna legitimacija za nastopanje v predmetni zadevi, saj tožeča stranka sploh ni vpisana v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, ampak je to B. O. Po 40.členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v zvezi s prvim odstavkom 49.člena SPZ pa se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini zahteva vpis v zemljiško knjigo. Tako tožeča stranka ne more uspešno zatrjevati, da je lastnica sporne nepremičnine in se kot zmotno pokaže naziranje izpodbijane sodbe, ki se sklicuje na ZGD-1, da je tožeča stranka v konkretnem primeru z vpisom v sodni register na predmetu stvarnega vložka (to je sporni poslovni prostor) pridobila lastninsko pravico ne glede na to, da zemljiškoknjižni prenos ni bil izveden.

Da tožeča stranka (še) ni lastnik sporne nepremičnine in da se tožeča stranka tega zaveda, pa izhaja tudi iz stečajnega postopka, ki je v teku pri naslovnem sodišču pod opr.št. St 1858/2011 nad O. B. kot potrošnikom in v katerem je tožeča stranka priglasila izločitveni zahtevek na sporni nepremičnini, ki pa je bil v celoti prerekan iz razlogov, ker lastninska pravica ni vpisana v zemljiški knjigi.

Tako se pokaže, da tožeča stranka sploh ni bila upravičena sklepati Pogodbe o najemu skladišča z dne 15.7.2010 in ker je bila že sklenjena, je ni mogoče presojati z vidika stečajno-pravne zakonodaje, temveč zgolj z vidika splošnih predpisov, ki urejajo najem poslovnih prostorov.

Pritožba meni, da je tožeča stranka najemno pogodbo lahko sklenila le kot najemodajalec v smislu 10.člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) in ob upoštevanju tega se pokažejo trditve tožene stranke, da je pogodba, ki je bila sprva sklenjena za določen čas s potekom časa, to je 22.10.2010, obnovljena za nedoločen čas (27.člen ZPSPP), saj tožeča stranka ni v roku enega meseca po poteku časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena, vložila naloga za izpraznitev poslovnega prostora, tožena stranka pa je prostor še naprej uporabljala. Tožena stranka ima po navedenem poslovni prostor v posesti na podlagi pravnega naslova in zakonito.

Vse to bi lahko potrdila zakoniti zastopnik tožene stranke in priča B. O. kot je dokazni predlog podala tožena stranka, sodišče pa dokazov ni izvedlo in je s tem dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zmotno uporabljeno materialno pravo.

Tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbe.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je moralo odločiti na podlagi naslednjih pravno relevantnih trditev pravdnih strank:- tožeča stranka je predlagala izdajo izpraznitvenega naloga zoper toženo stranko za izpraznitev poslovnega prostora - skladišča v celotni pritlični etaži stavbe ..., stoječi na parc. št. … k.o. ... K. na D. ..., Š.; - s toženo stranko je 15.7.2010 sklenila najemno pogodbo za določen čas treh mesecev in izročila prostore v najem 22.7.2010 in najem se je tako stekel 22.10.2010, tako da ima od takrat dalje tožena stranka posest poslovnih prostorov brez pravnega naslova in nepremičnino nezakonito zaseda; - tožeča stranka je najemno pogodbo sklenila kot stečajni dolžnik, ker je nad njo dne 10.12.2008 začet stečajni postopek in nepremičnina predstavlja del stečajne mase, po začetku stečajnega postopka pa je skladno s 323.členom ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika mogoče oddati v najem le za določen čas in s soglasjem sodišča, sicer je pravni posel ničen; - tožeča stranka po preteku treh mesecev soglasja za oddajo premoženja v najem s strani sodišča ni dobila, najemna pogodba je prenehala s potekom določenega časa in za oddajo v najem poslovnih prostorov stečajnega dolžnika ne velja ureditev po ZPSPP; - tožeča stranka je pridobila sporno nepremičnino v postopku preoblikovanja O. B. s.p. v družbo z omejeno odgovornostjo kot stvarni vložek, lastninska pravica pa še res ni vpisana v korist tožeče stranke, kar pa ji ne preprečuje, da ne bi s premoženjem razpolagala, ker ima na njem lastninsko pravico v pričakovanju, kar bo dokazal tudi v stečajnem postopku nad O. B. kot potrošnikom; tožena stranka je menila, da ima posest na skladišču na podlagi veljavnega pravnega naslova, saj je trimesečni rok, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba iztekel 22.10.2010 in ker je tožena stranka po poteku treh mesece prostor še naprej uporabljala, je bila pogodba obnovljena za nedoločen čas; tožeča stranka po poteku določenega časa v roku enega meseca ni vložila izpraznitvenega naloga, zato se je najemna pogodba obnovila za nedoločen čas, ki jo je mogoče le odpovedati po sodni poti in z ustreznim odpovednim rokom; tožeča stranka, ki ni lastnik nepremičnine, ki jo je oddala v najem, ne more biti aktivno legitimirana za uveljavljanje tožbenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče meni, da je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožeča stranka aktivno legitimirana za sodno uveljavitev izpraznitvenega naloga zoper toženo stranko, pri čemer sicer drži pravno naziranje tožene stranke, da zgolj zaradi tega, ker je tožeča stranka nepremičnino - poslovni prostor pridobila kot stvarni vložek v procesu materialnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo (667.člen Zakona o gospodarskih družbah- ZGD-1) z vpisom preoblikovanja v sodni register res tožeča stranka še ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so postale premoženje tožeče stranke, je potreben še vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi skladno s prvim odstavkom 49.člena SPZ. Vendar pa je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju, saj velja, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko na temelju ustrezne listine družba pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo in zgolj zaradi tega, ker vpis v zemljiško knjigo še ni izveden, to za pridobitelja ne sme imeti škodljivih posledic (1).

Tako je sicer na drugi materialnopravni podlagi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka aktivno legitimirana za uveljavljanje izpraznitvenega naloga, saj je nepremičnino, ki jo je dala v najem, pridobila v postopku materialnopravnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika B. O. s.p v družbo z omejeno odgovornostjo in ima na njej lastninsko pravico v pričakovanju, prerekanje izločitvene pravice v stečajnem postopku nad O. B. kot potrošnikom pa ji aktivne legitimacije ne more odvzeti v razmerju do tožene stranke, saj je tožeča stranka že v postopku registracije materialnopravnega preoblikovanja morala izkazati tudi razpolagalni del posla za nepremično premoženje, to je zemljiško knjižno dovolilo, sicer vpis v sodni register sploh ne bi bil izveden.

Ker se tako pokaže, da je tožeča stranka po materialnem pravu stvarno pravno legitimirana za uveljavitev izpraznitvenega naloga, pritožba zmotno meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je pogoje najema presojalo po Zakonu o finančnem poslovanju , postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), namesto po ZPSPP, saj za slednje z začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko in potem, ko je ta najemno pogodbo sklepala za premoženje stečajnega dolžnika, ni bilo več pravne podlage v ZPSPP.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nad tožečo stranko s sklepom St 1620/2008 z dne 10.12.2008 začet stečajni postopek in da je 15.7.2010 tožeča stranka kot stečajni dolžnik s toženo stranko sklenila najemno pogodbo za določen čas treh mesecev, kar vse ni pritožbeno sporno.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je nepremičnina- poslovni prostori skladišče v celotni pritlični etaži stavbe ..., stoječi na parc. št. ... k.o. ... K. na D. ..., Š. glede na to, da je pridobljena kot stvarni vložek v statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, nedvomno del stečajne mase tožeče stranke, ob upoštevanju že navedene lastninske pravice v pričakovanju.

Po določbi 224. člena ZFPPIPP je stečajna masa premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek). V stečajno maso spadajo: 1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, 2. Vse premoženje, doseženo z: -unovčenjem stečajne mase,-upravljanjem stečajne mase in-izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter 3. premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka (drugi odstavek).

Premoženje, ki je del stečajne mase in obstaja ob začetku stečajnega postopka ne obsega samo stvari (lastninske pravice na stvareh), temveč tudi druge (torej vse) premoženjske pravice, katerih imetnik je stečajni dolžnik(2). Med premoženjske pravice spadajo torej tudi stvarne pravice (lastninska pravica, stvarne pravice na tuji stvari oziroma tuji premoženjski pravici). S premoženjem stečajne mase, je dopustno upravljati na način, da se odda v najem in najemnina potem predstavlja premoženje, ki ga pridobi stečajni dolžnik po začetku stečajnega postopka in se na ta način premoženje, ki je obstajalo ob začetku stečajnega postopka poveča za prejeto najemnino.

Toda za upravljanje stečajne mase na način, da se to odda v najem, veljajo posebna določila ZFPPIPP, saj ta omogočajo, da se v najem oddano premoženje, ko se za to izkaže ustrezna priložnost, hitro unovči. Temu služijo pogoji, kot so opredeljeni v 323.členu ZFPPIPP in sicer: - da je po začetku stečajnega postopka premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno oddati v najem ali zakup samo, če se s tem ne zavleče prodaja premoženja,- pogodbo o najemu ali zakupu je dovoljeno skleniti le za določen čas in za obdobje najema ali zakupa, ki ne sme biti daljše od enega leta; za vsak posel upravljanja stečajne mase mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe dobiti soglasje sodišča (drugi odstavek 322.člen ZFPPIPP); pravni posel, ki ga upravitelj sklene v nasprotju z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (peti odstavek 322.člena ZFPPIPP) .

Glede na specialno ureditev po ZFPPIPP najemna pogodba, ki se sklepa le za določen čas, izteče s potekom te dobe in se ne preoblikuje v pogodbo za nedoločen čas, kot je to v primeru najemnih pogodb po ZPSPP, na katerega se zmotno sklicuje pritožba. Seveda lahko sodišče upravitelju dovoli, da ponovno sklene najemno pogodbo za določen čas za isto premoženje, če se pokaže, da še ni možnosti za prodajo premoženja, vendar tudi za to najemno pogodbo velja vse enako kot za prvotno najemno pogodbo (določen čas, iztek s potekom dobe najema). Ker se najemna pogodba po določilih ZFPPIPP ne more preoblikovati v najemno pogodbo za nedoločen čas in torej preneha po zakonu samem, je seveda ni potrebno odpovedovati po sodni poti. Stečajni dolžnik, ki želi doseči izpraznitev v najem oddanega premoženja, če ga dotedanji najemnik ne želi sam izprazniti, ima pravico izpraznitev doseči z izpraznitvenim nalogom. Ravno to pa je storila tožeča stranka in je njen zahtevek v celoti utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.

Pritožba tudi ne more biti uspešna, ko meni, da bi sodišče prve stopnje šele z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke in priče O. popolno ugotovilo dejansko stanje v smeri zakonite posesti poslovnega prostora s strani tožene stranke, ker ima prostore v najemu na podlagi najemne pogodbe za nedoločen čas, saj je sodišče prve stopnje že na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka smela oddati v najem poslovne prostore, ki jih upravičeno šteje kot del stečajne mase in pravilno ugotovilo, da je najemna pogodba prenehala po zakonu (ZFPPIPP) samem, ki tudi določa pogoje za najem premoženja stečajnega dolžnika, ki je del stečajne mase in gre za kogentne določbe, ki jih s pogodbo ni mogoče spreminjati. Po kogentnih določbah ZFPPIPP pa se najemna pogodba za premoženje, ki je del stečajne mase in se najemna pogodba sklepa po začetku stečajnega postopka in v zvezi z upravljanjem premoženja stečajne mase, sklepa le za določen čas ob predhodnem soglasju sodišča in preneha po zakonu samem z iztekom dobe najema.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tudi podalo pravilne in jasne razloge za svojo presojo in jih kot take sprejema tudi pritožbeno sodišče .

Ob natančno razloženih razlogih za presojo je sodišče, kot že navedeno, pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v celoti vzdržalo v veljavi izpraznitveni nalog, s katerim je toženi stranki naloženo, da mora v roku 8 dni izprazniti poslovni prostor – skladišče, ki je v naravi celotna pritlična etaža stavbe št. ..., stoječa na parc. št. ... k.o. K. Pritožba ni konkretno izpodbijala izreka sodbe glede stroškov postopka, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev določb postopka ali zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353.člen ZPP).

Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izrekati.

op. št. 1: primerjaj B. Zabel, v Zakonu o gospodarskih družbah s komentarjem, druga dopolnjena in spremenjena izdaja, 2.knjiga,GV založba, Ljubljana 2002, stran 354 in odločbo Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2.12.2010. op. št. 2: primerjaj N. Plavšak, ZFPPIPP, razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 166.