Jedro

Posebnost ureditve stroškov kazenskega postopka iz 94. člena ZKP je v tem, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi, pri čemer mora biti med neupravičenim ravnanjem procesnega udeleženca in nastalimi stroški podana vzročna zveza, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.

Izrek

Pritožbi zagovornice osumljene A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje osumljeni A. A. po prvem odstavku 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v plačilo naložilo stroške vročanja v znesku 61,67 EUR, ki so nastali v okviru oprave posameznih preiskovalnih dejanj.

2. Zoper sklep se je pritožila zagovornica osumljenke zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi oziroma razveljavi in stroške v višini 61,67 EUR naloži v breme proračuna oziroma podredno, da izpodbijani sklep odpravi oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer naj se pritožnici v vsakem primeru povrnejo stroški za sestavo te pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obsežne pritožbene obrazložitve višje sodišče kot odločilno povzema pritožničino nasprotovanje zaključku sodišča prve stopnje, da so stroški sodnega vročanja v znesku 61,67 EUR nastali po krivdi osumljenke, ki je Okrajno sodišče na Ptuju obvestila o spremembi bivališča, ter zatrjevanje, da ji je bilo vabilo sodišča za dne 8. 4. 2024 v fazi posameznih preiskovalnih dejanj vročeno kar dvakrat, za kar ni bilo nobene potrebe. Prvo vabilo je namreč prejela najkasneje 13. 3. 2024, ko je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, drugo vabilo za dne 8. 4. 2024, za vročitev katerega so ji bili z izpodbijanim sklepom naloženi krivdno povzročeni stroški, pa ji je bilo vročeno preko detektiva v mesecu aprilu 2024. Kot odločilno tako pritožnica izpostavi, da stroškov vročanja, ki so ji bili naloženi v plačilo, ni povzročila po lastni krivdi, temveč gre za napako sodišča, za katero osumljenka ni in ne more biti odgovorna.

5. Zagovornici je pritrditi. Posebnost ureditve stroškov kazenskega postopka iz 94. člena ZKP je v tem, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi, pri čemer mora biti med neupravičenim ravnanjem procesnega udeleženca in nastalimi stroški podana vzročna zveza, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Ob pregledu zadeve je bilo namreč ugotovljeno, da je osumljena A. A. 28. 2. 2024 Okrajno sodišče na Ptuju telefonično obvestila o tem, da živi na naslovu ... (uradni zaznamek na l. št. 18), na katerem ji je bilo nato 11. 3. 2024 uspešno vročeno vabilo za dne 8. 4. 2024, kar je razvidno iz vročilnice, pripete k l. št. 10. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je nato 4. 4. 2024 odredilo vročitev istega sodnega pisanja še po detektivu (odredba na l. št. 24 in drugopis vročilnice, napačno pripete k l. št. 12), se zato izkaže za nepotrebno. Glede na navedeno tako po presoji višjega sodišča ni mogoče zaključiti, da so stroški vročanja po detektivu, ki so bili z izpodbijanim sklepom v plačilo naloženi osumljeni A. A., nastali po njeni krivdi.

6. Po obrazloženem je višje sodišče pritožbi zagovornice osumljene A. A. ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Sodna taksa ni bila določena, ker je bilo s tem sklepom odločeno pritožnici v korist (drugi odstavek 98. člena ZKP). V zvezi s pritožbenim zavzemanjem, da naj se pritožnici povrnejo stroški za sestavo te pritožbe, pa je zgolj pojasniti, da je bila osumljenki za sestavo in vložitev pritožbe z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 913/2024 z dne 21. 5. 2024 (obvestilo na l. št. 50) dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato je odločitev o priglašenih stroških v pristojnosti Službe za brezplačno pravno pomoč (l. št. 63) in ne višjega sodišča.