Jedro

V pritožbeni obravnavi ostaja sporno kot pravno upoštevno premoženje tožnice nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, vpisana pa je v kataster nepremičnin. Glavnina pritožbenih očitkov se nanaša na upoštevanje nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Neutemeljena mora ostati pritožbena trditev, da tožnica ni lastnica teh nepremičnin, ker kot taka ni zavedena v zemljiški knjigi in ker je pri določenih nepremičninah navedena kot solastnica ter da navedene vrednosti nepremičnin presegajo realno vrednost, posledično zaradi česar jih toženec ne bi smel šteti kot upoštevno premoženje. Sodišče je v 9. in 10. točki obrazložitve razumljivo pojasnilo, katere nepremičnine se vpisujejo v zemljiško knjigo skladno z 11. členom ZZK-1 in kaj dokazujejo podatki iz GURS.

Sodišče je v 11. točki argumentirano pojasnilo, da iz izpiska zemljiške knjige izhaja, da je tožnica lastnica parcele št. ... k.o. ... B., na kateri stojijo stavbe št. ..., ... in ... Iz katastra nepremičnin, ki ga vodi GURS, pa je razvidno, da je tožnica lastnica navedenih stavb. Toženec je v premoženje tožnice pravilno upošteval stavbe, ki so vpisane v evidenco GURS. V 13. točki je pravilno izpostavljeno, da se pravna podlaga za upoštevanje podatkov iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije po uradni dolžnosti, nahaja v določbi 51. člena ZUPJS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca št. ... z dne 24. 7. 2023 in odločbe Centra za socialno delo A. št.: ... z dne 3. 4. 2023 ter da se tožnici prizna pravica do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Ne soglaša z odločitvijo, da ni upravičena do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. CSD je kot upoštevno premoženje neupravičeno upošteval nekatere nepremičnine, za katere ni zavedena kot lastnica, ker tega premoženja ni v zemljiški knjigi. Za nepremičnino pod delovno številko ... k.o. ... B. ni obrazloženo od kod je toženec pridobil podatke o tej nepremičnini in na kakšen način je določena vrednost nepremičnine. Podatki, ki jih je CSD uporabil, niso točni in so kot takšni nezakoniti ter neupoštevni. Ni lastnica navedenih kmetijskih zemljišč, temveč solastnica. Ponekod sta še dva solastnika, pri enem zemljišču pa je več solastnikov, kar CSD ni upošteval. Tako ni lastnica premoženja v vrednosti v višini 129.587,59 EUR in ne presega 48-kratnika minimalnega zneska (22.336,32 EUR). Lastnica je samo premoženja, ki je vpisano v zemljiško knjigo, ostalih nepremičnin in zemljišč pa ne. CSD ima pravico vpogledati samo v zemljiško knjigo sodišča, GURS pa za vprašanje lastništva ni pristojen. Če v zemljiški knjigi sodišča nisi zaveden kot lastnik, potem to nisi. Zato se ti podatki ne smejo upoštevati. Vztraja pri priznanju uveljavljanih pravic. Sama ni dolžna navajati, kateri so točni podatki niti dokazovati, da je lastnik kdo drug. Ker zemljiška knjiga ne izkazuje njenega lastništva, je CSD ne more šteti kot lastnice nepremičnin, saj je celo navedeno, da nepremičnine niso vpisane v zemljiško knjigo. Toženec mora dokazati, da je lastnica in ni tožnica dolžna dokazati nekaj kar ne obstaja. Podatki iz GURS lastništva ne dokazujejo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/99, v nadaljevanju: ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka navedene v tej določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je bilo glede odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialnopravno pravilna.

5. V sodni presoji sta bili odločbi toženca št. ... z dne 24. 7. 2023 in odločba CSD A. št. ... z dne 3. 4. 2023, s katerima je bilo odločeno, da se tožnici denarna socialna pomoč in ostale pravice iz javnih sredstev ne dodelijo.

6. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno kot pravno upoštevno premoženje tožnice nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, vpisana pa je v kataster nepremičnin.1

7. Glavnina pritožbenih očitkov se nanaša na upoštevanje nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo.2 Neutemeljena mora ostati pritožbena trditev, da tožnica ni lastnica teh nepremičnin, ker kot taka ni zavedena v zemljiški knjigi in ker je pri določenih nepremičninah navedena kot solastnica ter da navedene vrednosti nepremičnin presegajo realno vrednost, posledično zaradi česar jih toženec ne bi smel šteti kot upoštevno premoženje. Sodišče je v 9. in 10. točki obrazložitve razumljivo pojasnilo, katere nepremičnine se vpisujejo v zemljiško knjigo skladno z 11. členom Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju: ZZK-1)3 in kaj dokazujejo podatki iz GURS.

8. Sodišče je v 11. točki argumentirano pojasnilo, da iz izpiska zemljiške knjige izhaja, da je tožnica lastnica parcele št. ... k.o. ... B., na kateri stojijo stavbe št. ..., ... in ... Iz katastra nepremičnin, ki ga vodi GURS, pa je razvidno, da je tožnica lastnica navedenih stavb. Toženec je v premoženje tožnice pravilno upošteval stavbe, ki so vpisane v evidenco GURS. V 13. točki je pravilno izpostavljeno, da se pravna podlaga za upoštevanje podatkov iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije po uradni dolžnosti, nahaja v določbi 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS).

9. Podatek, da je tožnica lastnica 1/2 stanovanja v samostoječi stavbi z enim stanovanjem, delovna št. ... k.o. B., je toženec pridobil iz javne evidence GURS. Toženec je v času izpodbijane odločbe upošteval vrednost nepremičnine glede na delež tožničinega lastništva v višini 81.050,00 EUR in ne v celotni vrednosti 162.100,00 EUR, kot zmotno zatrjuje tožnica. Ker je tožnica lastnica polovice pozidanega zemljišča par. št. ... k.o. ... B. v vrednosti 11.462,04 EUR, je pravilno upoštevana vrednost le v višini 5.731,02 EUR in kot solastnica 1/2 kleti delovna st. št. ... k.o. ... B. vrednosti 2.468,76 EUR, v upoštevni vrednosti 1.234,38 EUR.

10. Sodišče je pravilno izpostavilo, da je toženec v izpodbijanih odločbah sicer upošteval napačno višjo vrednost stanovanja v samostoječi stavbi z enim stanovanjem, del st. št. ... k.o. B., ker je zmotno upošteval vrednost na dan 31. 3. 2020, čeprav je stanovanje v času izpodbijanih odločb doseglo vrednost 162.100,00 EUR in upoštevna vrednost je 81.050,00 EUR. Vendar slednje, kot pravilno ugotavlja sodišče, ne vpliva na pravilnost odločitve. Tudi pravilni nižji znesek še vedno presega 48-kratnik minimalnega zneska, zaradi česar tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

11. Sodišče je v 12. točki opozorilo, da tožnica ne zatrjuje morebitnih izključitvenih okoliščin,4 na katere ne more vplivati in ki bi lahko vplivale na nižjo vrednost upoštevnega premoženja.5

12. Ker tudi v socialnih sporih velja zvezanost trditvenega in dokaznega bremena, je pravilen dokazni zaključek iz 11. in 12. točke, da je tožnica lastnica upoštevanih nepremičnin. Tožnica ni zmogla dokaznega bremena, da sama ni lastnica upoštevanih nepremičnin. V pritožbi sicer tožnica izpostavlja spornost lastništva nepremičnin, ki jih je toženec upošteval kot upoštevno premoženje, vendar v smislu, da toženec ni mogel dokazati njenega lastništva, ker gre za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Povsem ustrezno je pojasnilo sodišča, zakaj je pravilna ugotovitev o tožničinem lastništvu, kar je predhodno obrazloženo v 7. in 8. točki te sodbe. Tožnica ni uspela izpodbiti dokaznega zaključka o njenem lastništvu spornih nepremičnin.

13. Nenazadnje je neuspešen tudi pritožbeni očitek o nepravilno upoštevani vrednosti premoženja, ker je na nepremičninah več solastnikov. Kot je predhodno obrazloženo je toženec upošteval vrednost tožničinih nepremičnin, glede na njen lastniški delež, kar je povsem pravilno. Tožnica pa s pritožbeno trditvijo o solastništvu na spornih nepremičninah nenazadnje implicitno prizna lastništvo na spornih nepremičninah, ki ga skuša ovreči. 14. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Tožnica v sodnem postopku na prvi stopnji lastništva teh nepremičnin ni izpodbijala, v pritožbeni obravnavi pa postavlja pod vprašaj tudi lastništvo nepremičnine št. ... k.o. ... B. 2 In posledično sporno lastništvo teh nepremičnin. 3 Po ZZK-1 v zemljiško knjigo vpisujejo le podatki o zemljiških parcelah in etažni lastnini, podatki o stavbah pa glede na drugi odstavek 11. člena ZZK-1 le, če so zgrajene na podlagi stavbne pravice, ki se v zemljiško knjigo ne vpisujejo, ampak je zanje uradna evidenca kataster stavb, ki za stavbe predstavlja evidenco kot je zemljiška knjiga za zemljiške parcele. 4 Da v spornem stanovanju, ki je upoštevan v premoženje tožnice, dejansko prebiva. 5 Sodišče je sicer v 13. točki izpostavilo, da tožnica samega lastništva upoštevnih nepremičnin ne oporeka, pritožuje se zgolj na dejstvo, da je toženec nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, upošteval v premoženje.