Jedro

Ker je menica, ki jo je upnik priložil k predlogu za izvršbo na podlagi priložene menice, dnevnica, se v njej zapisana odreditev obresti šteje za nezapisano, torej kot da ta v menici ne bi bila navedena. V postopku izvršbe na podlagi predloga za izvršbo na podlagi predložene menice pa sme sodišče dovoliti izvršbo le za obveznost, ki iz priložene menice izhaja in za nič drugega, tudi če je bilo kaj drugega z menično izjavo dogovorjeno.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

II. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa se zavrže. III. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka predlog za izvršbo, v skladu s katerim bi se dolžnici naložilo, naj upnici v treh dneh po vročitvi tega sklepa plača 4.000,00 EUR „s pogodbenimi obrestmi po obrestni meri NOM 12% za čas od 26. 8. 2008 do 26. 9. 2008, od 27. 9. 2008 dalje do dneva plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi“, v (citiranem) obrestnem delu zavrnilo. V II. točki izreka je dolžniku naložilo, naj upniku v treh dneh po vročitvi tega sklepa plača 4.000,00 EUR in izvršilne stroške v znesku 118,68 EUR. V III. točki izreka je za izterjavo terjatve iz II. točke izreka sodišče dovolilo predlagano izvršbo, v IV. točki izreka banki naložilo, da blokira sredstva na računih dolžnika v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi ter po preteku roka iz II. točke tega sklepa ta znesek izplača upnici ter v V. točki izreka imenovalo izvršitelja.

2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo o pooblaščencu vložil upnik. Navaja, da se pritožuje zoper I. in II. točko sklepa, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v napadenem delu razveljavi oziroma spremeni tako, da v celoti razveljavi I. točko napadanega sklepa v točki II. pa sklep spremeni tako, da se ta glasi: dolžnici se naloži, da v treh dneh po vročitvi sklepa o izvršbi plača upniku denarno terjatev 4.000,00 EUR s pogodbenimi obrestmi po obrestni meri NOM 12% za čas od 26. 8. 2008 do 26. 9. 2008, od 27. 9. 2008 dalje do dneva plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter izvršilne stroške v znesku 118.68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od četrtega dne po vročitvi dalje do plačila. Navaja, da je sodišče zmotno zapisalo, da je predložena menica dnevnica, zaradi česar je štelo obrestni del za nezapisan. Pojasni, da je menico podpisala dolžnica v zavarovanje denarne terjatve za prejeta denarna sredstva upnika, ki jih ob zapadlosti ni vrnila. Navaja, da je menica vrednostni papir, ki je lahko plačilno sredstvo, kreditni inštrument in služi kot zavarovanje obveznosti. Pojasni, da mora biti izdana v pisni obliki, pri čemer menična obveznost nastane z vpisom v menico in se uveljavlja ter prenaša z menico. V nadaljevanju ponuja razlago pomena menice in obveznosti, ki iz nje izhajajo ter koga zavezuje. Navaja, da v konkretnem primeru dolžnik do vložitve predloga za izvršbo ni vložil protesta ali preklica pooblastila za vnovčenje menice in se zato se ne more uspešno izmikati plačilu sedaj z vlaganjem ugovora zoper sklep o izvršbi. Pojasni še, da ima dolžnik blokirane vse poslovne račune in se menični upnik ni mogel poplačati pri bankah z vnovčenjem menice. Zato je moral vložiti predlog za izvršbo na podlagi menice kot verodostojne listine na pristojno sodišče. Navaja, da je iz izpolnjene menice jasno razvidna denarna terjatev upnika, ki je 4.000,00 EUR s pogodbenimi obrestmi po obrestmi meri NOM 12% za čas od 26. 8. 2008 do 26. 9. 2008, od 27. 9. 2008 dalje do dneva plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da je pritožba utemeljena tudi za obrestni del izvršilnih stroškov od prisojenih v znesku 118,68 EUR, ki gredo upniku v skladu z zahtevkom in sodno prakso ter zakonom v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od četrtega dne po vročitvi dolžniku dalje do plačila. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da pritožba v delu, kjer upnik zahteva izvršbo tudi za obresti (obresti od glavnice, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo v I. točki izreka in obresti od izvršilnih stroškov) ni utemeljena, zoper II. točko izreka pa ni dovoljena.

4. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba (oziroma njen del) neugodna. V izpodbijani II. točki izreka je sodišče predlogu upnika ugodilo, kar je upniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve. Upnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper II. točko izreka in njegova pritožba v tem delu ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. V delu, kjer upnik zahteva izvršbo še za obresti, pa pritožba upnika ni utemeljena.

6. Pritožbenega očitka napačne uporabe materialnega prava v zvezi s presojo sodišča prve stopnje, da je priložena menica dnevnica, pritožnik ni obrazložil. Pritožbeno sodišče pa se s stališčem sodišča prve stopnje, da je priložena menica, v kateri je zapisano, da dospe 26. 9. 2008, dnevnica, povsem strinja. S tem, ko je upnik na meničnem blanketu bianko menice (poleg ostalih podatkov) kot datum dospelosti zapisal datum 26. 9. 2008, je ta postala datirana menica, oz. dnevnica. Za tovrstne menice pa Zakon o menici (v nadaljevanju ZM) ne dopušča obrestne klavzule. V skladu z izrecnim določilom drugega stavka prvega ostavka 5. člena ZM se v vsaki drugi menici, ki ni vplačljiva ob vpogledu (vpoglednica, 33. člen ZM) ali na določen čas po vpogledu (povpoglednica, 34. člen ZM), šteje odreditev obresti za nezapisano. Ker je torej menica, ki jo je upnik priložil k predlogu za izvršbo na podlagi priložene menice, dnevnica, se v njej zapisana odreditev obresti v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 5. člena ZM šteje za nezapisano, torej kot da ta v menici ne bi bila navedena. V postopku izvršbe na podlagi predloga za izvršbo na podlagi predložene menice pa sme sodišče dovoliti izvršbo le za obveznost, ki iz priložene menice izhaja in za nič drugega, tudi če je bilo kaj drugega z menično izjavo dogovorjeno. Odločitev sodišča prve stopnje, da ni utemeljen zahtevek upnika za obresti od glavnice, ker se v priloženi menici dnevnici zapisana odreditev obresti od glavnice šteje za nezapisano, je tako materialnopravno pravilna.

7. Zahtevka za zakonske zamudne obresti od stroškov postopka pa upnik v predlogu za izvršbo ni postavil, zato je ne neutemeljena tudi pritožba v delu, kjer upnik sedaj take zakonske zamudne obresti zahteva. V postopku izvršbe se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če v zakonu ni drugače določeno (15. člen ZIZ). Tako tudi za postopek izvršbe velja načelo dispozitivnosti (izjema je postopek, za katerega zakon določa, da se uvede po uradni dolžnosti, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre), po katerem sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in zato sodišče upniku ni smelo prisoditi obresti, ki jih ta ni zahteval. 8. Pritožbeni razlogi tako niso podani, materialno pravo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo procesnih kršitev, na katere pri pritožbenem preizkusu pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo upnika zoper I. točko izreka kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).