Jedro

Sklep sodišča, ki prepoveduje tožencu (kasneje dolžniku) določeno konkretno motilno dejanje, poleg tega pa prepoveduje še podobna motitvena dejanja, je izvršilni naslov za novo izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ki ga je dne 14.10.1992 samo izdalo.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo s sklepom sodišča z dne 5.4.1991 ugotovljeno, da je M. G. motil S. H. st. in ml. pri njuni zadnji mirni posesti in uporabi prostora ob garaži A. H. pri hiši 92 s tem, da je M. G. dne 4.1.1989 tam parkiral zeleni avtomobil R 4. S tem sklepom je točno določeno, da je posestnik spornega prostora pritožnik in ni pomembno ali tam parkira avto ali pa prikolico. V sklepu, na katerem temelji ta izvršilni postopek, pa je točno navedeno katera motitvena dejanja sta storila A. H. st. in A. H. ml. in v sklepu ni ne duha ne sluha o motenju prehoda okoli hiše. Treba je ločiti dva pojma in to je parkiranje avtomobilov pred drvarnico in parkiranje avtomobilov na prostoru pred garažo A. H. Upnica ima dovolj dohodov na vrt in okoli hiše, saj jih je kar pet in pritožnik jih v pritožbi tudi opiše. Sicer pa kljub temu, da je na spornem prostoru postavljena prikolica, ta nikakor ne ovira prostega prehoda ali prevoza okoli hiše, saj tega nikoli ni bilo. Upnica ima dovolj širok prehod, če pa bi odstranila les, ki je zložen ob garaži, pa bi bil prehod še širši. Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik v svoji pritožbi, ko citira sklep sodišča prve stopnje z dne 5.4.1991 očitno prezre, da je bila s tem sklepom izrečena tudi prepoved takratnima tožencema, torej tudi današnjemu dolžniku, da v bodoče s takimi in podobnimi motitvenimi dejanji posegata v soposest tožnice in tudi, da sta s svojimi dejanji motila takratno tožnico D. G. v posesti prostega prehoda okrog te hiše. Sodišče prve stopnje je, predno je odločilo o ugovoru, opravilo ogled na kraju samem in pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Trditev v pritožbi, da ima dolžnik zadnjo mirno posest prostora ob garaži A. H., ker je to ugotovljeno s sklepom pod B I), je sicer lahko točna, vendar to še ne pomeni, da je pa on tisti, ki lahko tu postavlja prikolico. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta prikolica ovira upnico pri prehodu, je pravilno odločilo, ko je ugovor dolžnika zavrnilo, saj ni podan razlog za ugovor iz 2. tč. 50. čl. ZIP, ki pravi, da je ugovor zoper sklep o izvršbi dopusten iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, ni izvršilni naslov. Sklep sodišča, ki prepoveduje dolžniku s takimi ali podobnimi motitvenimi dejanji ovirati prosti prehod okrog hiše, je torej izvršilni naslov, kar pomeni, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni podan in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato sklep potrdilo in zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno.