Jedro

Zoper obdolženca je odrejen pripor zaradi desetih kaznivih dejanj velike tatvine (vlomi v stanovanjske hiše) v časovnem razdobju šestih mesecev, je brez zaposlitve in rednih sredstev.

Izrek

Pritožba obdolženca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper navedenega obdolženca je bila s strani javnega tožilca dne 15.10.1993 podana zahteva za uvedbo preiskave zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki I. odst. 166. čl. KZ RS. Zoper obdolženca je nato preiskovalni sodnik dne 15.10.1993 odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti v smislu 3. tč. II. odst. 191. čl. ZKP. Zatem je javni tožilec dne 10.11.1993 podal zahtevo za razširitev preiskave še zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj velike tatvine po II. odst. 166. čl., treh kaznivih dejanj velike tatvine po 1. tč. I. odst. 166. čl. in dveh kaznivih dejanj tatvine po II. odst. 165. čl. KZ RS, obsega pa 8 posameznih dejanj. Preiskovalni sodnik je glede na zahtevo za razširitev preiskave senatu sodišča prve stopnje predlagal podaljšanje pripora za dva meseca iz istega pripornega razloga. Predlog utemeljuje s tem, da bo potrebno glede na razširitev preiskave opraviti še vrsto zaslišanj oškodovancev, ugotavljati tudi vrednost vzetih stvari. Kar zadeva priporni razlog ponovitvene nevarnosti pa meni, da že sam obseg zdaj storjenih kaznivih dejanj, ki jih obdolženec v glavnem priznava, pomeni nevarnost, da bi takšna kazniva dejanja ponavljal, ko tudi nima rednih sredstev, bil pa je tudi že obsojen zaradi tatvine.

Senat sodišča prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pripor podaljšal za dva meseca, vključno do 15. januarja 1994 do 11. ure.

Strinja se z mnenjem preiskovalnega sodnika, da je podana nevarnost za ponavljanje tovrstnih kaznivih dejanj, na kar kaže že samo število teh dejanj, ki jih je zdaj skupno 10, storjenih v času pol leta.

Takšna verjetnost pa je poudarjena še z okoliščino, da obdolženec nima zaposlitve niti ne rednih virov dohodkov, pa tudi obsojen je že bil zaradi tatvine.

Sklep o podaljšanju pripora izpodbija obdolženec, ki predvsem opozarja na okoliščino, da je vsa dejanja priznal, čeprav se sicer v celoti ne strinja z višino škode in predmeti, ki naj bi jih vzel. Nadalje zatrjuje, da ni ravno brez sredstev za preživljanje, saj ima doma ozimnico, lahko mu pomagajo tudi starši, sicer pa se je odločil, da dejanj ne bo več ponavljal. Pove še, da je njegova mati pripravljena položiti varščino v višini približno 8.000 DEM za odpravo pripora, ki jo predlaga.

Pritožba ni utemeljena.

Kar zadeva predlog o položitvi varščine, je treba obdolženca opozoriti, da je moč varščino sprejeti le v primerih, kadar je obdolženec v priporu iz pripornega razloga begosumnosti. Zoper obdolženca pa je pripor odrejen zaradi nevarnosti, da bi kazniva dejanja ponavljal, tak priporni razlog pa varščine ne predvideva, zato v tem pogledu pritožbi ni moč ugoditi.

Kar zadeva nevarnost za ponavljanje kaznivih dejanj pa se sodišče druge stopnje v celoti strinja z oceno, kot jo pove napadeni sklep.

Obdolženec je z vlomi v stanovanjske hiše prenehal šele takrat, ko je bil pri zadnjem vlomu prijet. Zdaj je v postopku kar zaradi 10 takšnih dejanj, storjenih v času od 26.2.1993 do 13.10.1993, kar je šteti kot intenzivno kriminalno dejanje z dokajšnjo povzročeno škodo oz. pridobljeno premoženjsko koristjo. Zlasti te okoliščine kažejo na bojazen, da bi s takšnim kriminalnim početjem na prostosti utegnil nadaljevati, zato drugačnim pritožbenim izvajanjem obdolženca ni pritrditi. Sodišče druge stopnje je zato njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.