Jedro

Tožnik je uveljavljal dodatne točke glede zdravja partnerke in je tudi priložil zdravniško potrdilo kot prilogo, zato ni bilo podlage, da bi ga organ pozival na dopolnitev potrdila, razen če bi ga štel za nejasnega, to pa se ni zgodilo. Organ je na tej podlagi napravil dokazno oceno glede kategorije zdravja, sicer iz potrdila izhaja, da se je „pacientki leta 2009 stanje spontano popravilo“, ko se je preselila v drugo stanovanje; to potrdilo je bilo izdano dne 19. 1. 2011, torej približno 2 leti po omenjenem spontanem izboljšanju stanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z prvostopenjskim aktom je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ), Zakona o socialnem varstvu (ZSV), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09) in 14. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega v časopisu Dnevnik, dne 18. 12. 2010, zaradi ugotovitve upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, na podlagi zahtevka, ki ga je podal A.A., odločil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 420 točk. Z doseženim številom točk se uvršča na 147. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera so prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, zavezani plačati lastno udeležbo in varščino – lista B1. Na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo B1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 440 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno. V obrazložitvi odločbe so navedeni kriteriji oziroma kategorije, po katerih je odločal pristojni organ, na strani 2 spodaj pa je navedeno točkovanje v štirih kategorijah za konkretno vlogo.

2. V pritožbi je tožnik uveljavljal, da napadena odločba oziroma odločitev sploh ni obrazložena na konkreten način, saj zgolj podaja število točk pri določenih tekmovalnih kategorijah. Pri tem niti z eno samo besedo ne pove, zakaj so bile točke pod določeno kategorijo priznane in kar je še huje, zakaj mu točke pod določeno kategorijo, ki jih je na obrazcu sicer označil ter celo priložil listinsko dokumentacijo, niso bile priznane. Odločba je tako ostala neobrazložena do te mere, da vsebinska pritožba sploh ni mogoča. S tem je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka, saj se odločbe sploh ne da preizkusiti (bistvena kršitev po 7. točki 2. odstavka 237. člena Zakona o upravnem postopku). Pritožnik nadalje opozarja na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zadeve. Na obrazcu je namreč označil tudi točkovno kategorijo 7 (zdravstvene razmere) ter v ta namen prošnji tudi priložil zdravniško potrdilo za partnerko B.B. in strokovno mnenje o prisotnosti prekomerne vlage v stanovanju, vse to pa je organ več kot očitno spregledal. Točke pod to kategorijo mu namreč niso bile priznane, sama odločba pa tudi ne ponudi obrazložitve, zakaj mu niso bile priznane.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Drugostopenjski organ se sklicuje na 87. člen SZ. Na podlagi citiranega člena sprejeti Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 – ZUE in 11/09; v nadaljevanju: Pravilnik), ki je veljal v času predmetnega razpisa, vsebuje pogoje in merila, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. SZ-1 v citiranem členu določa, da lahko pri posameznem razpisu najemodajalec predpiše, poleg pogojev, določenih s Pravilnikom, še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati (na primer doba bivanja v občini), pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji ne smejo presegati najvišjega možnega števila točk, ki ga določa Pravilnik. Pri posameznem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem najemodajalec opredeli eno ali več prednostnih kategorij, ki so določene v 87. členu SZ-1, po svoji presoji pa lahko vključi v razpis tudi druge prednostne kategorije prosilcev, kar pa mora v razpisu posebej opredeliti.

Skladno z določili SZ-1 in Pravilnika je JSS MOL dne 18. 12. 2010 v časopisu Dnevnik objavil 14. javni razpis za dodelitev okvirno 450 neprofitnih stanovanj v najem. S Pravilnikom so za dodelitev neprofitnega stanovanja določene naslednje kategorije ter njihovo točkovno vrednotenje: stanovanjski status, kvaliteta bivanja, utesnjenost v stanovanju, funkcionalnost stanovanja, število članov gospodinjstva, ločeno življenje ter zdravstvene razmere. Z razpisom pa so se določile še naslednje prednostne kategorije ter njihovo točkovno vrednotenje: mlade družine, mladi; družina z večjim številom otrok; invalidi in družine z invalidnim članom; družina z manjšim številom zaposlenih (lista A); prosilci z daljšo delovno dobo; žrtve družinskega nasilja; osebe s statusom žrtve vojnega nasilja; izobrazba; uvrstitev prosilca na prednostno listo na prejšnjih razpisih; prosilec je najemnik bivalne enote v lasti razpisnika (lista A); prosilec je uporabnik hišniškega stanovanja; prosilec živi ali je v obdobju treh let pred razpisom živel v rejniški družini in ob polnoletnosti in prenehanju rejništva nima pogojev za vrnitev k staršem ter stalnost bivanja na območju Mestne občine Ljubljana. Število točk, do katerih je upravičen posamezen prosilec, je razvidno iz odločbe prvostopnega organa in je bilo ugotovljeno na podlagi dokazov, izvedenih v postopku prvostopnega organa ter na podlagi potrdil in navedb prosilcev. Po proučitvi vseh okoliščin, ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer ter glede na zbrano število točk vseh prosilcev sta bili izdelani prednostni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki sta bili javno objavljeni v časopisu X. dne 10. 9. 2011. Pri odločanju o zahtevkih za dodelitev neprofitnega stanovanja ne gre le za odločanje o izpolnjevanju pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ki jih določajo zakonski in podzakonski predpisi, temveč se v predmetnem postopku odloča tudi o (ne)uvrstitvi med upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu. Prosilci, ki se uvrstijo na prednostno listo, si namreč zaradi nezadostnega oziroma omejenega števila neprofitnih stanovanj medsebojno konkurirajo. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik v vlogi uveljavljal točke za stanovanjski status po postavki „1.1. Udeleženec razpisa je brez stanovanja ali živi v prostorih za začasno bivanje oziroma v drugih nestanovanjskih prostorih“ in vlogi priložil izjavo z dne 25. 1. 2011, v kateri je navedel, da bivajo v stanovanju na naslovu ..., brez najemne pogodbe, in iz katerega se bodo morali do 31. 7. 2011 izseliti. Prvostopni organ mu je pravilno dodelil 180 točk po tej postavki. Pritožnik je za stanovanjski status prejel najvišje možno število točk. Za kvaliteto bivanja je pritožnik uveljavljal točke po postavki 2.1. „Bivanje v neprimernem stanovanju“ in vlogi priložil strokovno mnenje o vlagi v stanovanju na naslovu ... z dne 24. 1. 2011, iz katerega izhaja, da je v prostorih izrazito visoka vlažnost zraka. Ob tem je potrebno pojasniti, da je na podlagi določb Pravilnika točkovanje v primeru udeleženca razpisa, ki je brez stanovanja ali živi v prostorih za začasno bivanje oziroma v drugih nestanovanjskih prostorih, po postavki „2. Kvaliteta bivanja“ izključeno. S tem je bil pritožnik seznanjen z vlogo in z navodili za izpolnjevanje vloge. Glede na to so bile pritožniku pravilno dodeljene točke za stanovanjske razmere le po postavki „1.1. Udeleženec razpisa je brez stanovanja ali živi v prostorih za začasno bivanje oziroma v drugih nestanovanjskih prostorih“ in ne še po postavki 2.1.. V vlogi je pritožnik uveljavljal točke za število članov gospodinjstva po postavki „5.1. Število mladoletnih otrok – 1“ in vlogi priložil izpisek iz matičnega registra o rojstvu za sina C.C. Prvostopni organ mu je skladno s Pravilnikom in Javnim razpisom pravilno dodelil 30 točk po tej postavki. Za zdravstvene razmere je pritožnik z vlogo uveljavljal točke pri postavki „7.2. Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana – število oseb: 1“ in vlogi priložil zdravniško potrdilo z dne 19. 1. 2011, ki ga je izdala Ambulanta družinske medicine D.D., dr. medicine, specialist splošne medicine. Pri tem je drugostopenjski organ pritožniku pojasnjuje, da iz pojasnil za uporabo Pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev izhaja, da se zdravstvene razmere točkujejo v primeru, da je iz predloženega zdravniškega potrdila (osebnega zdravnika) razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, ki je pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami. V citiranem zdravniškem potrdilu z dne 19. 1. 2011 je navedeno, da je iz zdravstvenega kartona B.B. razvidno, da je bila leta 2008 pogosto na pregledih zaradi vnetja dihal, da so se težave z dihanjem kljub ustrezni terapiji ponavljale, da pa se je stanje leta 2009 popravilo, ker se je preselila v manj vlažno stanovanje. Ker iz citiranega zdravniškega potrdila z dne 19. 1. 2011 ne izhaja, da B.B. še vedno boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko mu za zdravstvene razmere ni dodelil točk pri postavki „7.2. Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana“. Glede na obrazloženo je pritožba v tem delu neutemeljena. V vlogi je pritožnik uveljavljal še točke za mlade družine pri postavki „8.1. družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let (mlada družina)“ in vlogi priložil listine, ki to potrjujejo. Prvostopni organ mu je skladno s Pravilnikom in Javnim razpisom pravilno dodelil točke po tej postavki.

V vlogi je pritožnik uveljavljal še točke pri prednosti kategoriji za družino z manjšim številom zaposlenih pri postavki „11.1. Družina je najmanj tričlanska in je zaposlen samo eden ali nobeden od članov gospodinjstva“. V zvezi s točkami po tej postavki je treba pritožniku pojasniti, da je prvostopni organ skladno z določbami Pravilnika v javnem razpisu v poglavju „3. Kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev“ objavil splošne in dodatne prednostne kategorije prosilcev ter točkovno vrednotenje prednostnih kategorij. Tako je v točki „3.3.1. Točkovalne vrednosti“ določeno, da se prednostna kategorija „družina z najmanj tremi člani, v kateri je zaposlen samo en družinski član oziroma nihče od družinskih članov ni zaposlen“ na listi B ne točkuje. Da do teh točk po tej postavki niso upravičeni prosilci, ki se uvrstijo na listo B, je bilo navedeno tudi v obrazcu vloge na 3. strani, kjer je navedeno, da osenčena številka znotraj pravokotnika desno od posameznih točkovalnih postavk navaja število točk, ki jih razpis določa za posamezno kategorijo ter, da levi pravokotnik navaja točkovanje v primeru uvrstitve na prednostno listo A, desni pa točkovanje v primeru uvrstitve na prednostno listo B. Glede na to, da je pritožnik uvrščen na listo B in je v vlogi pri postavki „11.1. Družina je najmanj tričlanska in je zaposlen samo eden ali nobeden od članov gospodinjstva“ v desnem pravokotniku navedeno 00 točk, prvostopni organ pritožniku ni dodelil točk za to postavko. Za izobrazbo je pritožnik uveljavljal točke pri postavki „15.2. visoka ali univerzitetna“. Prvostopni organ mu je za to postavko pravilno dodelil 60 točk. Drugostopni organ ugotavlja, da navedba pritožnika, da izpodbijana odločba ni obrazložena, ne drži v celoti. Pritožniku je potrebno pritrditi, da bi obrazložitev odločitve prvostopnega organa res lahko bila obširnejša in konkretnejša, kar pa ne vpliva na pravilnost odločitve. Organ druge stopnje je s to odločbo pomanjkljivost izpodbijane odločbe odpravil in pritožniku pojasnil, zakaj so mu bile točke pod določeno kategorijo priznane in zakaj mu pod določeno kategorijo niso bile priznane točke.

4. V tožbi pravi, da mu neutemeljeno in nepravilno niso bile priznane točke pod točkovno kategorijo 7 (zdravstvene razmere) po postavki 7.2. „kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana“. Te točke bi tožniku morale biti priznane, saj iz priloženega zdravstvenega potrdila z dne 20. 2. 2012 izhaja, da tožnikova partnerka B.B. boleha za kronično boleznijo dihal – bronhialno astmo. Navedenega zdravstvenega potrdila tožnik brez svoje krivde enostavno ni imel možnosti priložiti že prej, kot bo to obrazloženo v nadaljevanju. V obrazložitev izpodbijane odločitve tožena stranka podaja zgolj število točk pri določenih točkovalnih kategorijah, pri čemer niti z eno samo besedo ne pove, zakaj so bile točke pod določeno kategorijo priznane, in kar je še huje, zakaj tožniku točke pod določeno kategorijo, ki jo je slednji na obrazcu sicer povsem jasno označil ter celo priložil tozadevno listinsko dokumentacijo, niso bile priznane. Na to kršitev je tožnik opozoril tudi že v pritožbi, a je organ druge stopnje ni ustrezno saniral. Slednji napadene odločbe ni vrnil organu prve stopnje v novo odločanje oziroma vsaj v obrazložitev, temveč je na veliko presenečenje tožnika manjkajočo obrazložitev podal kar sam. S tem nezakonitim ravnanjem je bila tožeči stranki povrhu vsega tudi protipravno odvzeta pravica do pritožbe. Odločba je ostala neobrazložena do te mere, da sploh ne dopušča pritožbe, vsaj vsebinske ne. Tožnik je bil tako z obrazložitvijo izpodbijane odločitve seznanjen šele z odločbo organa druge stopnje, zoper katere pa ni več pritožbe, niti nobenega drugega pravnega sredstva. Na dlani je tako zaključek, da je bila v konkretnem primeru poleg vsega v škodo tožeče stranke kršena tudi ustavno zajamčena človekova pravica in temeljna svoboščina, in sicer pravica do pravnega sredstva. Tožena stranka je v obravnavani zadevi zagrešila nadaljnjo kršitev določil postopka, in sicer ni spoštovala določila točke 6.4. Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju: Razpis), objavljenega dne 18. 12. 2010 v časopisu Dnevnik, katera določajo, da v primeru, ko prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kategorijah, kot jih je tožnik v konkretnem primeru, pa temu ne priloži ustrezne priloge, bo prosilec pozvan na dopolnitev. Tožnik je na obrazcu med drugim označil tudi točkovno kategorijo 7 (zdravstvene razmere) ter v ta namen vlogi priložil tudi zdravniško potrdilo za partnerko B.B. In v primeru, da je tožena stranka to potrdilo spregledala oziroma le-tega ocenila kot neustreznega, bi najmanj, kar bi tožena stranka morala storiti, tožnika pozvati na dopolnitev vloge. Pa tožena stranka tega ni storila. S tem je kršila točko 6.4. Razpisa, poleg tega pa tudi drugi odstavek 20. člena Pravilnika ter povrhu vsega načelo varstva pravic, uzakonjeno v 7. členu Zakona o upravnem postopku. O tem in tako je naslovno sodišče že odločalo, in sicer med drugim s sodbo I U 2003/2009 z dne 22. 6. 2010. In ker tožnik v posledici neobrazloženosti izpodbijane odločitve tožene stranke tako ni bil seznanjen ali je bilo vlogi priloženo zdravniško potrdilo spregledano ali pa ocenjeno kot neustrezno, ustreznega potrdila tudi ni mogel priložiti pritožbi zoper napadeno odločbo. Kajti šele odločitev organa druge stopnje o pritožbi namreč razkriva, da naj vlogi priloženo zdravniško potrdilo ne bi bilo ustrezno.

Ugotovitev drugostopenjskega upravnega organa, da iz zdravniškega potrdila z dne 19. 1. 2011 ne izhaja, da B.B. boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, pa niti slučajno ne dopušča zaključka, da je temu res tako. Nasprotno, iz priloženega zdravniškega potrdila z dne 20. 2. 2012 jasno in nedvoumno izhaja, da B.B. že vse od leta 2008 dalje boleha za bronhialno astmo. Na tem mestu tožnik še pojasnjuje, da bolezensko stanje pri tipih bolezni, kot je to astma, pogosto niha in lahko na trenutke pride do velikih izboljšav, s čimer pa bolezen in diagnoza nikakor ne preneha. Predlaga odpravo odločbe in da mu sodišče prizna dodatne točke za točkovano kategorijo 7., zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka najprej ugovarja pasivno legitimacijo, ker tožeča stranka toži napačno stranko. Na podlagi 5. odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu, bi morala tožnica vložiti tožbo zoper župana Mestne občine Ljubljana, ker je Mestna občina Ljubljana izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, izpodbijati pa bi morala odločbo organa prve stopnje. Sicer pa pravi, da je tožnik v vlogi, s katero se je prijavljal na razpis, priložil zdravniško potrdilo z dne 19. 1. 2011, iz katerega pa izhaja, da je bila tožnikova partnerka v letu 2008 pogosto na pregledih zaradi vnetja dihal. Stanje pa se je leta 2009 spontano izboljšalo, najbrž zaradi selitve v novo, manj vlažno stanovanje. Na podlagi zapisanega je prvostopenjski organ pravilno sklepal, da se je zdravstveno stanje popravilo do takšne meje, da so težave z dihali prenehale. Na podlagi teh podatkov organ ni pozval na dopolnitev vloge. Tožnik je priložil zdravniško potrdilo, ki ni potrdilo zdravstvenih težav z dihali njegove partnerke, zato mu upravičeno niso bile dodeljene točke po tej postavki. Zdravniško potrdilo je bilo priloženo, tako da poziv na dopolnitev ni bil potreben. Res pa je, da zdravniško potrdilo ni navajalo tistega, kar bi tožnik želel da bi. Glede neobrazloženosti odločbe prve stopnje tožena stranka pojasnjuje, da je obrazložitev odločbe prve stopnje omejena, saj glede na veliko število prispelih vlog (več tisoč) ni mogoče izdati obširne obrazložitve, ki bi na dolgo in široko obrazlagalo odločitev vsem prosilcem, kar pa ne vpliva na pravilnost odločitve. Tožena stranka smatra, da obrazložitev prvostopne odločbe ni pomanjkljiva v takšni meri, da bi bil onemogočen preizkus pravilne uporabe predpisov.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče je smiselno štelo, da tožnik v skladu s konceptom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki ga je potrdila upravno-sodna praksa, izpodbija prvostopenjski akt, s katerim je bilo odločeno o pravici tožnika, in ne tudi drugostopenjski akt, s katerim je bila pritožba zoper prvostopenjski akt samo zavrnjena in da je formalno-pravno tožena stranka drugostopenjski organ.

8. Tožnik ima sicer prav, da iz prvostopenjske odločbe ni razvidno, zakaj (ni)so bile določene točke tožniku po štirih kategorijah dodeljene, vendar pa je drugostopenjski organ natančneje utemeljil točkovanje, tožnik pa v tožbi pavšalno navaja, da drugostopenjski organ napake prvostopenjskega organa ni ustrezno „saniral“. Razen glede kategorije „socialne in zdravstvene razmere“ tožnik namreč v tožbi ne izpostavlja nobene posebne kategorije, ki bi morala biti po njegovem mnenju drugače (višje) točkovana in ne navaja, zakaj bi morala biti določena kategorija, razen že omenjene, višje točkovana. Drugostopenjski organ pa lahko popravi in dopolni pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega organa in zato ni potrebno v pritožbenem postopku vračanje zadeve organu prve stopnje v ponovni postopek (1. odstavek 251. člena in 2. odstavek 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). S tem, ko je drugostopenjski organ dopolnil manjkajočo obrazložitev tožniku ni bila odvzeta pravica do pritožbe oziroma pravnega sredstva (25. člen Ustave), saj je tožnik pritožbo izkoristil, drugostopenjski organ pa je preizkusil vse pritožnikove ugovore. V tem smislu je bila tožnikova pritožba učinkovita, tožnik pa je imel in izkoristil tudi možnost učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave), kar predstavlja pravno sredstvo zoper odločbo na drugi stopnji upravnega postopka.

9. Tudi tožbeni ugovor glede zdravniškega potrdila je neutemeljen. Po 5. odstavku 87. člena SZ-1 so do dodelitve neprofitnega stanovanja upravičeni državljani Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister. V pravilniku se predpišejo med drugim splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, ter kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer (6. odstavek 87. člena SZ-1). To isto določilo v nadaljevanju določa, da morajo biti pogoji in merila določeni tako, da ima pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem prednost ena ali več kategorij prosilcev in v nadaljevanju zakonodajalec primeroma našteva okoliščine, med katere pa zakonodajalec ni uvrstil zdravstvenih razmer. Določilo 1. odstavka 8. člena Pravilnika pa je med prednostne kriterije pri dodelitvi stanovanj vključilo tudi „slabše socialno-zdravstvene razmere.“ Gre torej za kriterij, katerega uporaba je v predmetni zadevi sporna med strankama, in ki ga ni kot obveznega predpisal zakonodajalec, ampak ga je predpisal pristojni minister v podzakonskem aktu na podlagi zakonskega pooblastila. V določilu 6. alineje 1. odstavka 19. člena Pravilnika je določeno, da mora prosilec vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja priložiti „drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazuje socialno-varstvene razmere.“

10. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da tožena stranka spornega zdravniškega potrdila ni spregledala oziroma le-tega ni ocenila kot neustreznega v tem smislu, da bi ga bilo zaradi nepopolnosti treba dopolniti, ampak je štela, da to potrdilo ne izkazuje, da bi tožnikova partnerka bolehala za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo. Pod točko 17 rubrike 6.4. javnega razpisa je bilo navedeno, če prijavitelj uveljavlja dodatne točke po posameznem kriteriju, mora priložiti prilogo in sicer potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidna diagnoza o kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi, ki ne sme biti starejše od 30 dni. V tej rubriki je še navedeno, da „v primeru, da prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih, ustrezne priloge pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. Če vloge ne bo dopolnil, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk“. Tožnik je uveljavljal dodatne točke glede zdravja partnerke in je tudi priložil zdravniško potrdilo kot prilogo, zato ni bilo podlage, da bi organ pozival tožnika na dopolnitev potrdila, razen če bi ga štel za nejasnega, to pa se ni zgodilo. Organ je na tej podlagi napravil dokazno oceno glede kategorije zdravja in sodišče mora še presoditi, ali je bila dokazna ocena tožene stranke glede na predloženo potrdilo pravilna in zakonita.

V zdravniškem potrdilu zdravnik ugotavlja, da je „iz zdravstvenega kartona pacientke razvidno, da je bila leta 2008 pogosto na pregledih zaradi vnetja dihal. Težave z dihanjem so se kljub ustrezni terapiji ponavljale.“ Zdravnik torej ni uporabil pojma „kronična bolezen zgornjih dihal“ ali „astma“; poleg tega pa je v nadaljevanju potrdila navedel, da se je „pacientki leta 2009 stanje spontano popravilo“, ko se je preselila v drugo stanovanje; to potrdilo je bilo izdano dne 19. 1. 2011, torej približno 2 leti po omenjenem spontanem izboljšanju stanja. Besedilo potrdila in dejstvo poteka dveh let od spontanega izboljšanja stanja je organ lahko vodilo k razumnemu zaključku, da oseba nima kroničnega obolenja zgornjih dihal ali astme.

11. Tožnik je šele v upravnem sporu predložil potrdilo istega zdravnika iz E. d.o.o. z dne 20. 2. 2012, ki pravi, da „je iz zdravstvenega kartona pacientke razvidno, da se od leta 2008 zdravi zaradi bronhialne astme.“ Tožnik pa v upravnem sporu ne more navajati dejstev in predlagati dokaze, če je imel možnost to storiti pred izdajo upravnega akta. Tožnikov ugovor, da te možnosti ni imel, ker ga organ ni pozval na dopolnitev dokaza, je neutemeljen, za kar je sodišče že podalo razloge.

12. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

13. Po določilu 4. odstavka 25. člena, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Zato je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.