Jedro

Tožnik vtožuje plače, dnevnice za obdobje, ko je bil napoten na delo v tujino, odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in jubilejno nagrado. Tožena stranka tožniku vtoževanih terjatev ni poravnala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku obračuna bruto plačo v znesku ... EUR v bruto zneskih od septembra 2011 do decembra 2011, kot so razvidni iz izreka ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila (I. točka izreka). Nadalje ji je naložilo, da mu izplača dnevnice v višini 12.650,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov, razvidnih iz izreka, od vsakokratne zapadlosti, razvidne iz izreka, do plačila (II. točka izreka); odpravnino v višini …. EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 1. 2012 do plačila (III. točka izreka) ter odpravnino (pravilno: jubilejno nagrado) v znesku 473,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 12. 2010 do plačila (IV. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 1.281,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka, do plačila (V. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo tožena stranka vlaga golo pritožbo. Sodno odločbo izpodbija v celoti in iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje odločalo o denarnih zahtevkih iz naslova delovnega razmerja. Tožnik je vtoževal plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi za mesece september, oktober, november in december 2011 v skupnem znesku 3.747,81 EUR, dnevnice za obdobje, ko je bil napoten na delo v tujino v skupnem znesku 12.650,00 EUR, odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v znesku ... EUR in jubilejno nagrado za dopolnjenih 10 let delovne dobe v znesku 473,28 EUR.

Sodišče prve stopnje je pri presoji vtoževanega zahtevka, glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje, pravilno upoštevalo relevantne določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem.), Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 108/2005 s sprem.) ter Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini (Ur. l. RS, št. 38/94 s sprem.) ter je posledično tožbenemu zahtevku tudi pravilno v celoti ugodilo.

Pritožba tožene stranke je neobrazložena, zato je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje preizkusilo le glede bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje tako procesno kot materialnopravno pravilna, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.