30. 5. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andreja Škrabca, Leskovec pri Krškem, na seji 30. maja 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena in 3.a točke 3. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 108/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 31/18 in 181/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 2. člen Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (v nadaljevanju ZUODNO), kolikor se z njim ne ustanavljajo nove občine na območju Mestne občine Krško (v nadaljevanju Občina), ter 3.a točko 3. člena ZUODNO. Ne strinja se s tem, da ima Občina status mestne občine. Trdi, da bi lahko imelo tak status ob izpolnjevanju pogojev kvečjemu mesto Krško, ostala naselja pa bi tvorila svojo, ločeno občino. Pobudnik meni, da bo z novim statusom razvoj Občine šel v prid mestu Krško in na račun okoliških naselij. Zatrjuje neskladje izpodbijane zakonske ureditve s 5., 15., 44., 71., 72., 73., 90. in 141. členom Ustave ter s 16. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18 – v nadaljevanju ZLS). Svoj pravni interes pobudnik utemeljuje s stalnim prebivališčem v naselju Veniše na območju Občine. Sprememba statusa Občine po njegovem mnenju neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj, saj želi o tem odločati na referendumu, kot to določa zakon. Pobudnik trdi, da država v postopku izbrisa Občine Krško in na istem območju ustanovljene Mestne občine Krško ni zavarovala ustavne pravice do sodelovanja pri urejanju javnih zadev in posledično pravice do referenduma. Pravni interes pobudnika naj bi bil izkazan tudi na podlagi njegovega interesa za ohranjanje zgodovinske, naravne in kulturne dediščine naselja Veniše, ki kot ruralno naselje nikoli ni bilo del mesta Krško. Pobudnik utemeljuje, da Krško ni urbano mesto. V tem okviru opisuje svoje bivališče, ki naj bi bilo neprimerno za bivanje, in trdi, da mu je občina onemogočala pridobitev gradbenega dovoljenja, ter nasprotuje tudi načrtovanju prostorskih ureditev za izboljšanje bivalnih razmer romske skupnosti v Občini in širše prostorskemu načrtovanju Občine v preteklih 20 letih.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten interes, ki bi ga lahko imel kdor koli in v obrambi katerega bi lahko nastopal vsak posameznik, ne zadošča.[1] Podan mora biti torej konkreten in neposreden poseg v pravice, pravne interese ali pravni položaj pobudnika in ne le splošen interes pobudnika za ustreznejšo ureditev določenega vprašanja.[2]

3.Pobudnik z navedbami, da mu v postopku izbrisa Občine Krško in ustanavljanja Mestne občine Krško ni bilo omogočeno sodelovanje, pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena in 3.a točke 3. člena ZUODNO ne izkaže. Zmotno je že pobudnikovo izhodišče, da je bila z izpodbijano zakonsko določbo izbrisana Občina Krško in ustanovljena Mestna občina Krško. Kljub nomotehničnemu pristopu, po katerem je bil Občini Krško status mestne občine dodeljen tako, da je zakonodajalec v 2. členu ZUODNO, ki določa ustanovitev posameznih občin, črtal točko, s katero je bila ustanovljena Občina Krško, v 3. členu ZUODNO, ki določa ustanovitev mestnih občin, pa dodal izpodbijano 3.a točko, gre namreč za dodelitev statusa mestne občine že ustanovljeni občini (Občini Krško) na podlagi ZLS.[3] Ta glede postopka dodelitve statusa mestne občine določa le, da se občini tak status dodeli z zakonom,[4] posebnih pravil pa ne določa. Dodelitev statusa mestne občine se zato izvede po zakonodajnem postopku v skladu s Poslovnikom Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 111/21, 58/23 in 35/24 – PoDZ-1). Drugače, kot to velja za postopek ustanovitve občine,[5] v postopku sprejemanja zakona o dodelitvi statusa mestne občine že ustanovljeni občini referendum ni predviden. V postopku dodelitve statusa mestne občine je sodelovanje občanov zagotovljeno posredno, prek sodelovanja občin in njihovih združenj v zakonodajnem postopku (94. člen ZLS).[6] Zahteva po neposrednem sodelovanju posameznikov v tem zakonodajnem postopku pa iz ZLS ne izhaja.

4.Mestne občine imajo po 141. členu Ustave sicer drugačen položaj kot druge občine, vendar pa kljub svojim posebnostim izvajajo naloge in izvršujejo pristojnosti lokalne samouprave tako kot druge občine. To velja tudi za področje prostorskega načrtovanja in opravljanja nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov, kolikor to spada med izvirne naloge vsake občine.[7] Dodelitev statusa mestne občine Mestni občini Krško zato v pobudnikove pravice in pravne interese na področju prostorskega načrtovanja neposredno ne posega. Pobudnik tudi ne pojasni, kako naj bi novo dodeljeni status lokalne skupnosti vplival na njegov interes za ohranjanje zgodovinske, naravne in kulturne dediščine naselja Veniše, v katerem prebiva. Pobudnikove domneve o prihodnjem poslabšanju življenja prebivalcev v okolici mesta Krško ter njegovo splošno nestrinjanje z izpodbijano zakonsko ureditvijo pa za izkaz pravnega interesa v smislu drugega odstavka 24. člena ZUstS ne zadoščajo.[8]

5.Ker glede na navedeno pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZUODNO ne izkazuje pravnega interesa, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-189/98 z dne 21. 5. 1998 (OdlUS VII, 90), 3. točka obrazložitve, št. U-I-269/01 z dne 14. 3. 2002 (OdlUS XI, 39), 3. točka obrazložitve, št. U-I-123/21, Up-393/21 z dne 5. 7. 2021, 3. točka obrazložitve.

[2]Tako na primer že sklep Ustavnega sodišča št. U-I-281/97 z dne 2. 3. 2000 (OdlUS IX, 50), 5. točka obrazložitve.

[3]Glej tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij z dne 22. 9. 2021 (EPA: 2138-VIII).

[4]Člen 16 ZLS.

[5]Ta zahteva izhaja že iz tretjega odstavka 139. člena Ustave, ZLS pa jo določa v tretjem odstavku 12. člena in podrobneje ureja referendum v 14.b členu.

[6]Primerjaj tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-22/15 z dne 27. 3. 2019 (Uradni list RS, št. 32/19, in OdlUS XXIV, 1), 36. točka obrazložitve.

[7]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-150/15 z dne 10. 11. 2016 (Uradni list RS, št. 76/16, in OdlUS XXI, 29), 56. točka obrazložitve.

[8]Tretja alineja drugega odstavka 21. člena ZLS.

[9]Primerjaj tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-132/96 z dne 7. 11. 1996 (OdlUS V, 151).