Jedro

Dolžnica v pritožbi niti ne zanika, da ne bi bila obveščena o ogledu, temveč sodišču prve stopnje samo očita, da ni preverilo pravilnost vročitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani zadnji - tretji alineji izreka.

II. Dolžnica je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti vodilnemu upniku 244,80 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo tržno vrednost dolžnici do celote lastnih nepremičnin: […], parcela 75/2, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočim stavbnim zemljiščem s površino 1660 m2, 191.000,00 EUR. Dolžnica je na cenitveno poročilo cenilca gradbene stroke podala pripombe. Sodni cenilec gradbene stroke je v odgovoru na pripombe navedel, da je bila dolžnica o skupnem ogledu obveščena z vabilom z dne 11. 7. 2023, ki ga je po dogovoru med cenilci pripravil ter dolžnici priporočeno poslal sodni cenilec kmetijske stroke. Cenitev je izdelal na podlagi opravljenega ogleda z dne 25. 7. 2023, pri čemer je upošteval bistvene lastnosti objekta in zemljišča. Zaradi odsotnosti dolžnice je uporabil podatke o velikosti objekta na podlagi izmer z dne 22. 12. 2015, saj se objekt v tem času ni dogradil ali drugače spremenil. Odgovor sodnega cenilca gradbenega stroke je sodišče poslalo dolžnici, ki nanj ni odgovorila. Sodni cenilec gradbene stroke je na vse pripombe dolžnice prepričljivo, jasno in konkretizirano odgovoril. K odgovoru na pripombe dolžnice je priložil vabilo na skupni ogled, ki ga je sestavil sodni cenilec kmetijske stroke, iz katerega izhaja, da je bila dolžnica ustrezno in običajno vabljena na ogled.

2. Zoper (smiselno) zadnjo - tretjo alinejo izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnica iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče ni preverilo ali ji je bilo vabilo pravilno vročeno, kar pomeni, da je prišlo do kršitev procesnega prava. Sodišče izvedenca ni pozvalo in iz obrazložitve ni razvidno, da ji je bilo vabilo vročeno. Sodišče niti sodni cenilec ne pojasnita zakaj je opravil izmere 22. 12. 2015 in čemu so služile. Te je pridobil na drugi pravni podlagi, kar pomeni, da je kršil določila materialnega prava in mora sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka skrbeti, da se ta spoštujejo in bi moralo cenitveno poročilo zavrniti, saj so uporabljeni podatki - izmere, ki so bile pridobljene na drugi pravni podlagi in niso povezane s predmetnim izvršilnim postopkom. Prav tako se je lahko spremenila notranjost objekta in izmere z dne 22. 12. 2015 ne ustrezajo dejanskemu stanju. Glede na dejstvo, da si sodni cenilec ni ogledal notranjosti objekta, se postavlja dvom v izračun vrednosti nepremičnine. Od leta 2015, ko je sodni cenilec opravil ogled, je v notranjosti objekta spremenila oziroma zamenjala talne obloge, obnovila določene prostore, … , kar vpliva na tržno vrednost nepremičnine.

3. Vodilni upnik, ki je hkrati tretji, četrti, šesti in sedmi upnik, v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki navaja, da dolžnica za svoje trditve ne predloži dokazov in jih le pavšalno zatrjuje. Niso pomembne navedbe, da se od leta 2015 lahko spremeni notranjost objekta in da izmere naj ne bi ustrezale dejanskemu stanju, saj je cenilec opravil ogled še poleti 2023 ter za izdelavo poročila uporabil tako podatke iz leta 2015 kot 2023. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ne drži, da ni preverilo ali ji je bilo vabilo pravilno vročeno. O tem se je prepričalo iz odgovora cenilca gradbene stroke na pripombe dolžnice z dne 1. 9. 2023, da je bila dolžnica ob skupnem ogledu obveščena z vabilom z dne 11. 7. 2023, ki ga je po dogovoru med angažiranimi cenilci pripravil ter dolžnici priporočeno poslal sodni cenilec kmetijske stroke ter priložil vabilo na ogled (8. točka obrazložitve sklepa). Ta odgovor cenilca gradbene stroke je sodišče prve stopnje poslalo dolžnici s pozivom z dne 1. 9. 2023, vendar nanj ni odgovorila (9. točka obrazložitve sklepa).

6. Iz cenilnega poročila cenilca kmetijske stroke z dne 30. 7. 2023 dodatno izhaja, da je bila poleg lastnice - dolžnice vabljena odvetnica upnika, cenilec gradbene stroke in gozdarske stroke, da sta s cenilcem gradbene stroke ob razpisanem terminu ugotovila, da so vrata na zadnji strani objekta odprta, vendar se na trkanje, zvonenje in klicanje ni nihče odzval, pod nastreškom je bil parkiran osebni avtomobil Škoda, dogajanje pa je ves čas spremljal rjavi kuža, zato je bil ogled opravljen ob navedenem času brez prisotnosti strank.

7. Dolžnica v pritožbi niti ne zanika, da ne bi bila obveščena o ogledu, temveč sodišču prve stopnje samo očita, da ni preverilo pravilnost vročitve. Zato tudi sodišče druge stopnje ne dvomi, da je bila obveščena o ogledu.

8. Nadalje ne drži očitek, da sodišče in cenilec ne pojasnita zakaj je opravil izmere 22. 12. 2015, čemu so služile in da so bile pridobljene na drugi pravni podlagi ter da niso povezane s predmetnim izvršilnim postopkom. Cenilec gradbene stroke je očitno razpolagal s podatki o nepremičnini iz enega od prejšnjih ogledov oziroma cenitev. Dolžnica do pritožbe ni zatrjevala spremenjene notranjosti objekta in izmer po 22. 12. 2015. Zato je sedaj navedena zamenjava talnih oblog in obnova določenih prostorov, neupoštevna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

9. Ostalih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je povzemalo cenitev cenilca gradbene stroke in njegov odgovor na pripombe, dolžnica ne izpodbija. Zlasti to velja za uporabo načina tržnih primerjav ter nabavno vrednostnega načina (6. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo na podlagi 179. člena ZIZ.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

11. Sodišče druge stopnje je vodilnemu upniku kot potrebne za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ priznalo stroške odgovora na pritožbo 400 točk po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife, 2 % materialnih stroškov. Ni priznalo sodne takse, ker se ta za odgovor ne plača. Skupaj znašajo pritožbeni stroški vodilnega upnika 244,80 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.