Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sklep Cpg 123/2015

ECLI:SI:VSCE:2015:CPG.123.2015 Gospodarski oddelek

udeleženec v nepravdnem postopku prijava udeležbe v nepravdnem postopku intervencija
Višje sodišče v Celju
20. maj 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V nepravdnih postopkih potrebe po intervenciji ni, ker se po 19. členu ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Tako se lahko poleg formalnih udeležencev, to je predlagatelja postopka in osebe, proti kateri je predlog vložen (v obravnavani zadevi subjekt vpisa), nepravdnega postopka udeležujejo tudi tako imenovani materialni udeleženci, čeprav do tedaj v postopku formalno niso sodelovali kot predlagatelji. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prijavo intervencije pritožnice obravnavati kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku in zato presojati, ali je pritožnica izkazala pravni interes za udeležbo v njem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Vsak udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo, da se zavrže 2. 2. 2015 vložen predlog B. S., da vstopa v postopek (I. točka izreka) in da se pripravljalna vloga (odgovor na pritožbo) B. S. z dne 2. 2. 2015 ne upošteva (II. točka izreka). Ugotovilo je, da v skladu z določbami Zakona o sodnem registru (ZSReg), Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v nepravdnih postopkih ni mogoče smiselno uporabljati določb ZPP o intervenciji. Ker zato predlog B. S., da vstopi v postopek kot intervenientka na strani subjekta vpisa, ni v skladu s citiranimi zakonskimi določbami, ga je bilo treba zavreči. Sicer pa B. S. ni svoje udeležbe v registrskem postopku pravočasno priglasila v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZNP v zvezi z 19. členom ZSReg.

2. Zoper tak sklep sodišča prve stopnje se pritožuje B. S. zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. ter 2. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP). V pritožbi ponavlja navedbe iz predloga za dovolitev (stranske) intervencije in navaja, da ji že sedmi odstavek 262.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) daje položaj (izključnega) predlagatelja in s tem pravico, da se udeležuje postopka, da bi morebitna zavrnitev vpisa, ki ga je predlagala v okviru izrednih ukrepov pri subjektu vpisa, neposredno vplivala na učinke povečanja osnovnega kapitala in namen izrednega ukrepa, ki ga je izrekla in izvršila ter da je argumentirala obstoj pravnega interesa za udeležbo v obravnavanem postopku, saj njen pravni interes za udeležbo v postopku izvira neposredno iz določb ZBan-1. Poleg tega z izrečenim izrednim ukrepom nadzora varuje javni interes, ki je v tem, da se izvaja učinkovit nadzor nad bankami, zaradi česar je v skladu s sedmim odstavkom 262.a člena ZBan-1 upravičena nastopati kot predlagatelj vpisa v zvezi z izrečenimi ukrepi izrednega nadzora. Dodaja še, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cpg 504/2014 z dne 26. 2. 2015 v zadevi, ki je vsebinsko zlasti z vidika njenega predloga, identična temu primeru, dopustilo intervencijo v postopku, pri čemer je pojasnilo, da je bistvo intervencije v tem, da ko intervenient pomaga eni od strank, varuje svoje pravne interese. Zato je glede na položaj, ki ji ga daje ZBan-1, nedvomno zainteresirana, da se v cit. sporu izkaže, da so bile ob vpisu sprememb v sodni register pri subjektu vpisa, ki so posledica izrednih ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, izpolnjene vse procesne in materialnopravne predpostavke za vpis. Prav tako se ne strinja s trditvami sodišča prve stopnje, da je zamudila rok za prijavo udeležbe. Iz 199. člena ZPP namreč izhaja, da lahko intervenient vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.

3. V odgovoru na pritožbo pritožniki zoper sklep sodišča prve stopnje o dovolitvi vpisa: A. S. d. d., M. N. d. d., K. I. d. o. o. in H. L., d. d. navajajo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo intervencijo B. S., saj ta glede na določbe 19. člena ZNP v nepravdnih postopkih ni dopustna in tako določb ZPP o intervenciji v nepravdnem postopku ni mogoče uporabiti. Zato je sklicevanje B. S. na 199. člen ZPP neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da B. S. svoje udeležbe v postopku ni prijavila pravočasno, v okviru zakonskih rokov za opravo posameznih dejanj v postopku. V zvezi s sklicevanjem B. S. na odločitev I Cpg 504/2014 z dne 26. 2. 2015, ki jo je sprejelo Višje sodišče v Mariboru (in ne Višje sodišče v Ljubljani, kot to navaja B. S. v pritožbi), pa pojasnjujejo, da je v cit. zadevi Višje sodišče v Mariboru dopustilo B, S, intervencijo v gospodarskem sporu v zvezi s tožbo na ničnost vpisa sprememb pri subjektu vpisa v sodni register. Ker je odločitev Višjega sodišča v Mariboru sprejeta v gospodarskem sporu v zvezi s tožbo na podlagi 41. člena ZSReg, in ne v postopku v zvezi s pritožbo zoper sklep o vpisu sprememb v sodni register, je sklicevanje na odločbo Višjega sodišča v Mariboru neutemeljeno. Predlagajo zavrnitev pritožbe in priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja: (-) da je sodišče prve stopnje na predlog subjekta vpisa 16. 12. 2014 izdalo sklep, na podlagi katerega sta bili v sodni register vpisani spremembi - povečanje osnovnega kapitala in sprememba števila delnic, (-) da sta bili zoper ta sklep sodišča prve stopnje vloženi pritožbi: 24. 12. 2014 s strani 1. J. P. in 2. T. K. ter 15. 1. 2015 s strani 1. A. S. d. d., 2. M. N. d. d., 3. K. I. d. o. o. in 4. H. L. d. d. (-) da je subjekt vpisa po svojem pooblaščencu na obe pritožbi pravočasno odgovoril ter (-) da je B. S. z 2. 2. 2015 vloženo vlogo podala izjavo o vstopu v postopek in vložila pripravljalno vlogo. S to vlogo je B. S. predlagala vstop v postopek kot intervenientka na strani subjekta vpisa in podala smiselni odgovor na pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 12. 2014. Predlog za vstop v postopek je B. S. utemeljevala z navedbami, da ima interes, da v postopku zmaga predlagatelj in subjekt vpisa B. C. d. d., saj je odobreni vpis posledica izrednega ukrepa povečanja osnovnega kapitala, ki ga je izrekla prav ona. Zato ima interes, da do takšnega vpisa tudi pride. Z morebitno ugotovitvijo neveljavnosti ali ničnosti vpisa bi namreč bilo poseženo v izvajanje njene pristojnosti iz 262.a člena ZBan-1, ki ji v sedmem odstavku daje tudi položaj predlagatelja vpisa sprememb v sodnem registru na podlagi izrečenega izrednega ukrepa povečanja osnovnega kapitala.

6. Sodišče prve stopnje je predlog B. S. za intervencijo zavrnilo iz razloga, ker v nepravdnih postopkih določb ZPP o intervenciji ni mogoče smiselno uporabljati in zato predlog B. S., da vstopi v postopek kot intervenientka na strani subjekta vpisa ni v skladu z zakonskimi določbami. Pri tem se je oprlo na 19. člen ZSReg, ki določa, da se v postopku za vpis v sodni register za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe ZNP. V skladu s 37. členom ZNP pa se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Nadalje se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 19. člen ZNP, ki določa, da je udeleženec v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci pa so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. Zgolj iz teh določb je sodišče prve stopnje zaključilo, da določb ZPP o intervenciji ni mogoče smiselno uporabljati v nepravdnem postopku. Pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo določbo 17. člena ZSReg, ki prav tako ureja vprašanje udeležencev postopka, in ki v prvem odstavku določa, da je udeleženec v postopku za vpis v sodni register predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Po drugem odstavku 17. člena ZSReg pa so udeleženci lahko tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka.

7. Stališče sodišča prve stopnje, da v nepravdnem postopku ni mogoče uporabljati določb ZPP o intervenciji, je sicer pravilno in ga potrjuje tudi sodna praksa. Sklicevanje B. S. na odločbo Višjega sodišča v Mariboru v zadevi I Cpg 504/2014, da ji je bila v identični zadevi intervencija odobrena, je sicer neutemeljeno. Višje sodišče v Mariboru je namreč z omenjeno odločbo dovolilo intervencijo B. S. v gospodarskem sporu in ne v nepravdnem postopku, kar pravilno izpostavljajo tudi pritožniki zoper sklep sodišča prve stopnje o vpisu in odgovoru na pritožbo B. S.. Stališče, da intervencije v nepravdnih postopkih ni, je zastopano npr. tako v sklepu Višjega sodišča v Kopru Cp 59/96 z dne 3. 4. 1996, v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1163/2001 z dne 19. 12. 2001 in v sklepu Vrhovnega sodišča RS II Ips 28/2014 z dne 15. 9. 2014. Iz njega izhaja, da v nepravdnih postopkih potrebe po intervenciji ni, ker se po 19. členu ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, poleg formalnih udeležencev, to je predlagatelja postopka in osebe, proti kateri je predlog vložen (v obravnavani zadevi subjekt vpisa), pa se lahko nepravdnega postopka udeležujejo tudi tako imenovani materialni udeleženci, čeprav do tedaj v postopku formalno niso sodelovali kot predlagatelji. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje prijavo intervencije B. S. obravnavati kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku in da predloga B. S. za vstop v postopek na strani predlagatelja vpisa ni mogoče zavreči zgolj iz razloga, ker je B. S. svoj predlog opredelila kot predlog za dopustitev (stranske) intervencije. Sodišče prve stopnje bi moralo presojati, ali je B. S. v svojem predlogu izkazala pravni interes za udeležbo v tem postopku, pri čemer bi nedvomno moralo upoštevati sedmi odstavek 262.a člena ZBan-1, ki določa, da je B. S. upravičena zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka 262.a člena ZBan-1 v imenu banke: 1. predlagati vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, 2. objaviti poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic na podlagi tega sklepa, 3. imenovati revizorja za pregled povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, 4. določiti prečiščeno besedilo statuta banke ob upoštevanju povečanja osnovnega kapitala, 5. predlagati vpis povečanja osnovnega kapitala in s tem povezano spremembo statuta banke v sodni register ter 6. dati nalog centralni klirinškodepotni družbi za izdajo novih delnic banke.

8. V zvezi s pravočasnostjo prijave B. S. za udeležbo v nepravdnem postopku pa pritožbeno sodišče poudarja, da lahko tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, v skladu z 20. členom ZNP ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo. O tem obvesti sodišče druge udeležence in jim določi rok, v katerem se lahko izjavijo o udeležbi. Sodišče lahko tudi brez izjave drugih udeležencev zavrne udeležbo, če ugotovi, da pravni interes osebe, ki je prijavila udeležbo ni podan. Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, pa ni posebne pritožbe. Omenjeni 20. člen ZNP tako izrecno ne določa, da bi bilo mogoče prijaviti udeležbo le do izteka rokov za posamezna (pravdna) dejanja, kot to navajajo pritožniki zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 12. 2014, in kot je zavzelo stališče prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pravočasnosti prijave udeležbe v registrskem postopku ni mogoče enačiti s pravočasnostjo vložitve določene vloge, pri čemer pa je treba tudi upoštevati, ali je bila osebi, ki ima status materialnega udeleženca in formalno ni sodelovala v postopku, odločba vročena, oziroma ali bi ji morala biti vročena, in od kdaj teče rok za vložitev določene vloge takšne osebe v postopku.

9. Ker je po povedanem sodišče prve stopnje ob sicer pravilnem izhodišču, da intervencija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni presojalo obstoja pravnega interesa B. S. za udeležbo v registrskem postopku, je pritožbeno sodišče pritožbi B. S. ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.

11. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati predlog B. S. z dne 2. 2. 2015 kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku in preizkusiti, ali je B. S. izkazala pravni interes za udeležbo v njem, odločitev o upoštevnosti pripravljalne vloge oziroma odgovora na pritožbo B. S. pa prepustiti pritožbenemu sodišču.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia