Jedro

Tožeča stranka je v zadostni meri in dovolj konkretno izkazala, zakaj ji grozi nepopravljiva škoda, saj je podala konkretne podatke in konkretne izračune, koliko aktivnih uporabnikov aplikacije A. uporablja funkcionalnost te aplikacije, ki se z izpodbijano odločbo prepoveduje. Predložila je tudi dokaze za svoje trditve.

Izrek

I. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev izpodbijane odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 0613-7/2014/12 z dne 26. 5. 2016 odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

II. Odločitev o stroških postopka si sodišče pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo, s katero izpodbija odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 0613-7/2014/12 z dne 26. 5. 2016. S to odločbo je tožena stranka tožeči stranki naložila, da mora v roku osmih dni od vročitve odločbe na svoji spletni strani www... uporabnikom njenih storitev prenehati omogočati, da zgolj na podlagi vpisa imena in priimka posameznika – fizične osebe, v iskalnik, ki se nahaja na tej spletni strani tožeče stranke, vpogledajo oziroma se seznanijo s podatkom, ali je posameznik ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora v subjektu vpisa v sodni register in v katerem subjektu vpisa je ta oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora, ter s podatkom, v kateri enoti poslovnega registra je ta oseba zastopnik ali ustanovitelj.

2. Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo vložila tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero predlaga, naj sodišče do izdaje pravnomočne odločbe odloži izvršitev izpodbijane odločbe tožene stranke in da naj toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka zahteve za izdajo začasne odredbe. V zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja, da bi ji z izvršitvijo odločbe nastala težko popravljiva škoda, odložitev izvršitve odločbe pa ne bi prizadela javne koristi in koristi nasprotne stranke. Pri tem navaja, da je gospodarska družba, katere pretežni del dejavnosti in dohodka predstavlja aplikacija A. Iz izkaza poslovnega izida za leto 2015 je razvidno, da je imela v letu 2015 skupaj 7.846.689,00 EUR prihodkov iz poslovanja, od tega jih je bilo iz naslova aplikacije A. 3.106.848,88 EUR. Navedeno izkazuje tudi z izjavo finančnega direktorja B.B. Način iskanja, kot ga omogoča aplikacija A. in katerega ukinitev se zahteva, je ena od glavnih funkcionalnosti A. in eden od razlogov, zakaj se uporabniki odločajo za uporabo tega produkta. To pa potrjuje tudi dejstvo, da od 3.082 aktivnih uporabnikov aplikacije A. v letu 2016 kar 2.551 uporablja to funkcionalnost. Zaradi ukinitve možnosti iskanja po imenu in priimku bi se izgubila ena od glavnih funkcionalnosti aplikacije tožeče stranke, kar bi zanjo posledično pomenilo tudi izgubo strank. V primeru ukinitve te funkcije bi se njeni prihodki s poslovanja znižali za 82,78 %. Izpad prihodkov je izračunala tako, da je upoštevala razmerje med aktivnimi uporabniki v letu 2016, ki funkcionalnost, katere uporaba se prepoveduje, uporabljajo, in med vsemi aktivnimi uporabniki. Ukinitev te funkcionalnosti aplikacije A. bi resno ogrozilo njen nadaljnji razvoj in poslovanje. Izpad prihodka v letu 2016 je izračunala tako, da je upoštevala delež uporabnikov A., ki v letu 2016 to funkcionalnost uporabljajo glede na prihodke iz poslovanja v letu 2015 iz naslova A. Ob upoštevanju znižanih prihodkov bi izkazovala izgubo, s tem da je imela v letu 2015 dobiček, in bi bila prisiljena zmanjševati obseg poslovanja, kar bi pomenilo tudi ukinitev vsaj desetih delovnih mest. Tudi navedeno dokazuje s pisno izjavo B.B. Ta škoda bi bila težko popravljiva. Funkcionalnost aplikacije A., katere odprava se z izpodbijano odločbo zahteva, uporabljajo tako zasebne družbe kot tudi javni sektor, vključno z državno upravo, ministrstvi, sodišči in tožilstvom. Onemogočanje te funkcionalnosti bi pomenilo ne le izpad dohodka in finančno izgubo, ampak tudi izgubo strank. Podoben produkt namreč trži še nekaj družb v Sloveniji, kot na primer C., Č., D., katerim pa nudenje take storitve (še) ni bilo prepovedano. Izvršitev izpodbijane odločbe bi pomenila izgubo strank na račun konkurenčnih družb in posledično težko popravljivo oziroma nepopravljivo škodo. Z izvršitvijo odločbe bi bilo onemogočeno opravljanje ne le osrednje dejavnosti, ampak bi ji bilo zaradi izgube uporabnikov, ki bi v vmesnem času najverjetneje sklenili pogodbe s konkurenčnimi družbami, onemogočeno nadaljevanje dejavnosti tudi po odločitvi v upravnem sporu. Če bi bilo tožeči stranki onemogočeno nudenje te storitve, bi bil ogrožen sam obstoj družbe. Poleg tega predlaga odlog izvršitve izpodbijane odločbe tudi zato, ker je postavljeni rok 8 dni za implementacijo tehničnih sprememb nerealen in ni dosegljiv. Ocenjuje, da sprememb tehnično ne bo mogoče izvesti v roku, krajšem od 12 mesecev. Z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe javna korist ne bo prizadeta, saj aplikacija A. zgolj omogoča dostop do podatkov, ki so že javno objavljeni na podlagi 7. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg). Sodni register pa je javna knjiga in je javna objava podatkov na podlagi določb ZSReg prav v zagotavljanju javne koristi. Kar se pa tiče varstva pravic posameznikov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) pa tožeča stranka pojasnjuje, da je na podlagi 32. člena ZVOP-1 upravljalec osebnih podatkov dolžan na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, podatke dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati, če se dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali izbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. Posameznik ima po ZVOP-1 pravico tudi, da se njegovi osebni podatki prenehajo obdelovati, zagotovljeno ima tudi sodno varstvo in pravico zahtevati izdajo začasne odredbe. Javna korist do varstva osebnih podatkov je tako z navedenimi določbami ZVOP-1 ustrezno zavarovana že s samim zakonom.

3. Tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

K točki I izreka:

4. Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

6. Sodišče je na podlagi navedb v zahtevi za izdajo začasne odredbe ocenilo, da obstaja nevarnost, da bi v primeru izvršitve odločbe prišlo do škode, ki bi bila za tožečo stranko nepopravljiva. Sodišče je sledilo navedbam tožeče stranke, da bi ji nastala težko popravljiva škoda, če bi morala izpodbijano odločbo izvršiti še pred odločitvijo sodišča v upravnem sporu. Po zatrjevanju tožeče stranke je način iskanja, kot ga omogoča aplikacija A. in katerega ukinitev se zahteva, eden od glavnih razlogov, zakaj se uporabniki odločajo prav za uporabo tega produkta. Tožeča stranka je pojasnila, da se z istovrstno dejavnostjo ukvarjajo še nekatere druge gospodarske družbe in je tudi konkretno navedla katere so to, zaradi česar je povsem verjetno, da bi se uporabniki aplikacije A. preusmerili k drugim ponudnikom, to pa bi imelo tudi po mnenju sodišča za tožečo stranko lahko dolgoročne škodljive posledice. Tudi če bi tožeča stranka v upravnem sporu uspela in bi bila izpodbijana odločba odpravljena, je zatrjevana škoda take narave, da bi jo bilo tudi v tem primeru težko popraviti, saj bi si njene stranke v tem času lahko našle že druge ponudnike. Po mnenju sodišča je tožeča stranka tudi v zadostni meri in dovolj konkretno izkazala, zakaj ji grozi nepopravljiva škoda, saj je podala konkretne podatke in konkretne izračune, koliko aktivnih uporabnikov aplikacije A. uporablja funkcionalnost te aplikacije, ki se z izpodbijano odločbo prepoveduje. Predložila je tudi dokaze za svoje trditve s tem, ko je priložila bruto bilanco, iz katere so razvidni prihodki od prodaje A., kot tudi podatke iz izkazov poslovnega izida, priložila pa je tudi izjavo B.B., na katero se v zahtevi za izdajo začasne odredbe sklicuje. Zahteva za izdajo začasne odredbe je torej dovolj konkretizirana in tudi dokazi za trditve tožeče stranke so priloženi.

7. Ker je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo že iz razlogov, kot so zgoraj navedeni, se ni posebej opredeljevalo do navedb tožeče stranke o tem, ali je možno v osmih dneh izvršiti izpodbijano odločbo.

8. Sodišče pa tudi meni, da z odložitvijo izvršitve odločbe ne bi bila prizadeta javna korist. Strinja se s tem, da je varstvo osebnih podatkov posameznikov natančno urejeno v ZVOP-1, kjer je predvideno pravno varstvo tako pri samem upravljalcu osebnih podatkov, v kolikor meni posameznik, da se podatki obdelujejo v nasprotju z zakonom, predvideno pa je tudi sodno varstvo. Torej se lahko vsak posameznik posluži teh pravnih sredstev, v kolikor meni, da določen subjekt njegove osebne podatke obdeluje v nasprotju z zakonom.

9. Sodišče želi še poudariti, da je v podobni situaciji iz enakih razlogov zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo tudi v zadevi opr. št. U 2477/2005 (sklep tukajšnjega sodišča opr. št. U 2477/2005 z dne 7. 12. 2005).

10. Na podlagi zgoraj navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka izkazala pogoje, določene v 32. členu ZUS-1 in je zato njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.

K točki II izreka:

11. O vseh stroških postopka bo sodišče odločalo ob izdaji končne odločbe.