Jedro

Dejansko stanje je torej tako, da zaradi mamine trenutne odsotnosti, oče polno in izključno izvršuje vzgojo in varstvo in zato ni potrebe, da bi bilo le-to še potrebno pravno formalizirati in tudi po mnenju pritožbenega sodišča, za to ni nobene potrebe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče v tej zadevi odloča o razvezi zakonske zveze, dodelitvi mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitvi stikov in preživnine. Predlagana je bila tudi izdaja začasne odredbe.

2. Sodišče je z izpodbijanim sklepom sklep sodišča z dne 22. 6. 2021 in z dne 7. 7. 2021 v delu določitve stikov med mld. T.Č. in E.Č. ter nasprotno udeleženko spremenilo tako, da stiki med mld. T.Č. in E.Č. ter nasprotno udeleženko v času njenega zdravljenja v bolnišnici - JZ Psihiatrična bolnišnica V. potekajo na naslednji način: - vsak vikend v nedeljo v bolnišnici, kjer se zdravi nasprotna udeleženka (JZ Psihiatrična bolnišnica V.), v prisotnosti enega izmed naslednjih sorodnikov nasprotne udeleženke: sestre A. ali njenega partnerja, brata A. ali njegove partnerke, brata D. ali njegove partnerke, v času od 16.15 do 17.00 ure; - vsak dan od ponedeljka do petka preko telefonskega klica ali telefonskega video klica, v času od 14.00 do 14.30 ure in v soboto od 13.30 do 14.30 (izrek pod točko I), v izreku pod točko II pa je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja z dne 10. 6. 2021 glede dodelitve mld. hčerk T. in E.Č. v začasno varstvo in vzgojo očetu M.Č. zavrnilo.

3. Zoper sklep se v izreku pod točko II pravočasno pritožuje predlagatelj oziroma upnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da "pritožbeno sodišče v II točki sklep spremeni tako, da predlogu za dodelitev mld. hčerk T. in E.Č. v začasno varstvo in vzgojo predlagatelju ugodi, nasprotni udeleženki pa naj sodišče naloži, da predlagatelju povrne stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, podredno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje." Ugovarja, da je odločitev nepravilna in nezakonita. Prepričan je, da je v največjo korist mld. hčerk, da se začasno zaupata v vzgojo in varstvo njemu. Pojasnjuje, da ima nasprotna udeleženka težave z odvisnostjo od alkohola, zato se je vključila v hospitalno zdravljenje, kar pomeni, da je dalj časa odsotna in zato zaradi njene zadržanosti ni sposobna izvajati starševske skrbi oziroma jo izvaja sam. Dokazal je torej, da na strani nasprotne udeleženke obstojijo ovire dejanske narave (odsotnost zaradi zdravljenja) in zaradi tega je posledično izkazana ogroženost mld. hčerk. V dolgoročno korist mld. hčerk zagotovo ni, da formalno oba starša še naprej izvajata starševsko skrb, dejansko jo sicer izvaja sam, ker nasprotna udeleženka trenutno starševske dolžnosti ni sposobna opravljati. Prepričan je, da je zaradi zadržanosti nasprotne udeleženke zaradi zdravljenja podana visoka stopnja ogroženosti za mld. hčerki in sicer v primeru, če bi se izven časa dosegljivosti nasprotne udeleženke pripetili sicer povsem vsakodnevni in življenjski dogodki, ki bi terjali takojšnjo odločitev staršev (npr. vključenosti v izvenšolske dejavnosti, nakup oblačil, obutve, športne opreme, šolskih potrebščin ...). Pri tem ni prezreti, da mld. hčerki sedaj bivata pri njemu, zato je smotrno in pravilno, da o vprašanju dnevnega življenja mld. hčerk odloča on, vendar glede na trenuten izrek izpodbijanega sklepa o njunem vsakodnevnem življenju samostojno ne bi smel odločati, temveč bi moral počakati in pridobiti mnenje nasprotne udeleženke, kar zagotovo ni v korist mld. hčerk, samovoljno in enostransko odločanje pa bi lahko pripeljalo do nesporazumov ali večjih konfliktov med udeležencema. Dosegljivost nasprotne udeleženke v času zdravljenja je izredno okrnjeno, kar je izpostavila tudi njena pooblaščenka v obrazloženi vlogi z dne 27. 8. 2021, ko je navedla, da stika z nasprotno udeleženko ni mogla vzpostaviti zaradi izključenega telefona in zato poudarja, da zahteva le začasno dodelitev mld. hčera, dokler se nasprotna udeleženka ne bo vrnila iz zdravljenja.

4. Nasprotna udeleženka odgovora na pritožbo ni podala.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Ustavno sodišče je v odločbi UP-410/011 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinskih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restrektivno. Izdaja začasne odredbe namreč prejudicira končno odločitev, s tem pa lahko otrokom (in staršu, kateremu otrok ne bo zaupan v vzgojo in varstvo) nastane nepopravljiva škoda. To ne pomeni, da take začasne odredbe, kot je predlagana, ni mogoče izdati, vendar mora upnik, če želi s predlogom uspeti, verjetno izkazati nujnost izdaje take začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena korist otrok.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče v celoti povzema, izhaja, da je predlagatelj-upnik dober oče ter da je ob odselitvi nasprotne udeleženke, tudi sedaj v času njenega zdravljenja, prevzel vso skrb za otroke in zanju skrbi izključno sam. Zaradi njegovega ravnanja in izvajanja starševske skrbi, je tako ugotovljeno, da otrokom ne grozi nobena škoda. Dejansko stanje je torej tako, da zaradi mamine trenutne odsotnosti, oče polno in izključno izvršuje vzgojo in varstvo in zato ni potrebe, da bi bilo le-to še potrebno pravno formalizirati in tudi po mnenju pritožbenega sodišča, za to ni nobene potrebe.

8. Stiki med otrokoma in materjo s katero ne bivata in katera je trenutno na zdravljenju, potekajo na podlagi sodne odločbe, zato je jasno, da ves tisti čas, ko stikov ni, vzgojo in varstvo po naravi stvari izvaja starš, pri katerem otrok živi in obratno. Ko je otrok na stiku pri drugem, vzgojo in varstvo izvaja on. Da bi bilo treba v to razmerje poseči z izdajo začasne odredbe, bi morale biti podane res posebne okoliščine. Tu je treba poudariti razliko med zaupanjem otroka v vzgojo in varstvo in roditeljsko pravico, v katero z odločitvijo o vzgoji in varstvu ni doseženo nič več kot toliko, da starš, ki mu je otrok zaupan, odloča o dnevnih in sprotnih vprašanjih. Staršu, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, ostane pravica (in dolžnost), glede vseh ključnih odločitev, ki se tičejo otroka. Če starša, kljub razpadu svoje zveze, zmoreta nekakšno komunikacijo glede otrok sta nedvomno tudi sposobna uvideti njegovo korist in za otroke je najbolje, da vzgojo in varstvo še naprej izvajata skupaj. S takim dogovorom ostajata do otroka povsem enakovredna, kar je pomembno zanju, predvsem pa za otroke, zato je zmotno prepričanje, da razpad starševske zveze nujno terja, da je otrok zaupan v varstvo in vzgojo samo enemu. Le izjemoma, torej če otrokom grozi nevarnost in velika škoda, je potrebno odločiti o začasni dodelitvi mld. otrok že med samim postopkom, da bi se zavarovale otrokove koristi.1 Te potrebe pritožbeno sodišče, kljub temu, da je mati trenutno hospitalizirana zaradi odvisnosti od alkohola, v obravnavani zadevi ne vidi. Ko so otroci v varstvu pri očetu, je oče zanje dolžan in ima pravico sklepati vse pomembne odločitve, medtem ko je mati dolžna in ima pravico sklepati o koristih otrok v času njenega izvajanja stikov.

9. Pritožbeno sodišče zato ne dvomi v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugotovljene okoliščine same po sebi ne zadoščajo, da bi sodišče mld. otroke z začasno odredbo zaupalo v vzgojo in varstvo očetu. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlagatelj ni posebej predstavil konkretnih vprašanj glede varstva in vzgoje, o katerih se starša ne bi mogla sporazumeti ter ogroženosti in nastajajoče eventualne škode mld. otrok, da bi zato bilo potrebno, da se mld. hčerki z začasno odredbo dodelita njemu v varstvo in vzgojo.

10. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju.

11. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel je dolžan sam kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. IV Cp 589/2012, IV Cp 1292/2011, IV Cp 1752/2017...