Jedro

Upnik je v predlogu označil, da je dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora, in sicer Okrajnega sodišča v Ljubljani in v predlogu za izvršbo določno označil tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti, in sicer pod rubriko dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora na strani 2/2 predloga označil listino DOD. RG. ZAHT. ŠT. 01/2017/03795. Glede na sklenjen sporazum o krajevni pristojnosti v primeru dolžnikovega ugovora, ki ga je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal in skladno z zakonsko zahtevo listino o sporazumu o krajevni pristojnosti tudi določno označil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, za katerega sta se stranki sporazumeli kot krajevno pristojno sodišče, pravilna in zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu sklep o izvršbi VL 444/2019 z dne 8. 1. 2019 razveljavilo (1. točka izreka) in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka).

2. Zoper odločitev iz 2. točke izreka sklepa, da je za sojenje v nadaljevanju postopka krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, dolžnik vlaga pravočasno pritožbo. Opozori na 47. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, po katerem je za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Ker ima dolžnik stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, je za sojenje v predmetni zadevi splošno krajevno pristojno to sodišče. Predlaga spremembo izpodbijanega dela prvostopenjskega sklepa tako, da se za krajevno pristojno sodišče namesto Okrajnega sodišča v Ljubljani določi Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ima prav, da zakon v 47. členu ZPP določa, da je za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. V obravnavanem primeru, ko ima dolžnik (tožena stranka) prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, je splošno krajevno pristojno za sojenje v predmetni zadevi res Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici. Vendar pritožba spregleda, da zakon pod določenimi pogoji dopušča, da se stranke dogovorijo o krajevni pristojnosti, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča. 6. Po 62. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ izvršilno sodišče v postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi sklep o izvršbi in postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Če za to ni pristojno, zadevo odstopi pristojnemu sodišču, pri tem pa upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Po sedmem odstavku 41. člena ZIZ namreč upnik lahko v predlogu za izvršbo v primeru, če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem sporazumu. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti.

7. V obravnavanem primeru je upnik tak predlog v predlogu za izvršbo podal. V predlogu je označil, da je dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora, in sicer Okrajnega sodišča v Ljubljani in v predlogu za izvršbo določno označil tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti, in sicer pod rubriko dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora na strani 2/2 predloga označil listino DOD. RG. ZAHT. ŠT. 01/2017/03795. 8. Glede na sklenjen sporazum o krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani v primeru dolžnikovega ugovora, ki ga je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal in skladno z zakonsko zahtevo listino o sporazumu o krajevni pristojnosti tudi določno označil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, za katerega sta se stranki sporazumeli kot krajevno pristojno sodišče, pravilna in zakonita.

9. Pritožbeno zavzemanje za določitev drugega sodišča, in sicer Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici kot sodišča splošne pristojnosti, je glede na sklenjen sporazum o krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani, uveljavljan predlog upnika in določno označeno listino o sporazumu krajevne pristojnosti, kot neutemeljeno zavrniti. Pri tem tudi ni spregledati, da dolžnik sporazuma ne prereka oziroma izpodbija, kot tudi ne listine, v kateri sta stranki dogovorili sporazum. O predlogu upnika in z označbo listine, v kateri sta stranki sklenili sporazum, je bil dolžnik seznanjen že z vročitvijo sklepa o izvršbi in priloženim predlogom za izvršbo. Sodišče druge stopnje je izpodbijano 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus opravljen na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pokazal kršitev.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).