Jedro

Če je tuji vlagatelj pred iztekom 5-letnega roka po 30.b členu CZ/76 umaknil svoj vložek, to ne pomeni, da se stroji - tuj vložek, ne štejejo za osnovna sredstva domače pravne osebe. Ob predčasnem umiku tujega vložka v domačo pravno osebo odpadejo le razlogi za uveljavljanje ugodnosti oprostitve plačila carine, ne nastane pa obveznost plačila prometnega davka, ker se zaradi navedenega status osnovnih sredstev ni spremenil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 153/98-15 z dne 17.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), Uradni list RS, št. 50/97) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 3.12.1997, ter zadevo vrnilo v nov postopek toženi stranki. Z navedeno odločbo je tožena stranka ob reševanju pritožbe zoper odločbo Carinarnice M. z dne 22.9.1996 (po kateri je bil tožnik dolžan za uvoženo blago v valutni vrednosti 77.500,00 ATS, iz tarifne številke 9.031.88990, s stopnjo carine 10%, po uvozni carinski deklaraciji UCD z dne 29.6. 1995, plačati carino v znesku 100.218,00 tolarjev ter prometni davek v znesku 220.479.00 tolarjev oziroma skupaj 320.697,00 tolarjev), delno spremenila 1. točko izreka navedene odločbe tako, da je nadomestila besedilo, ki se nanaša na stopnjo carine z besedilom "carine prosto" in v delu, v katerem je določen skupni dolžni znesek tako, da je tam navedeni znesek nadomestila z zneskom 200.435,00 tolarjev (1. točka), v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila (2. točka).

Sodišče prve stopnje je tožbi ugodilo. Svojo odločbo je oprlo na določbo 1. odstavka 30.b člena tedaj veljavnega Carinskega zakona (CZ/76, Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/97, 52/79, 11/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89, 21/90). Ta je določala, da so plačila carine oproščene osebe, ki uvažajo opremo iz naslova vloge tuje osebe pod pogojema, da tuja oseba vlaga opremo za več kot 5 let, in da znaša vloga tuje osebe najmanj 20 % celotnega vlaganja. Če oseba, ki je oproščena carine, odtuji blago, za katero niso bile plačane carina in druge uvozne davščine, ga da v uporabo drugemu ali ga uporabi za druge namene, ne pa za tiste, zaradi katerih je bilo oproščeno plačila carine in drugih uvoznih davščin, pred potekom 5 let od dneva uvoza, mora najprej plačati carino po stopnji, določeni v carinski tarifi, in druge uvozne davščine. Carina in druge uvozne davščine se obračunavajo po predpisih, ki veljajo na dan, ko je bila vložena zahteva za obračun in plačilo carine in drugih uvoznih davščin (3. odstavek 30.b člena CZ/76). Po določbi 2. odstavka 178. člena Carinskega zakona (CZ, Uradni list, RS, št. 1/95 in 28/95) se potrdila in sklepi, ki so jih pristojni organi izdali v zvezi z oprostitvijo plačila carine v skladu s 30.b členom CZ/76 od dneva uveljavitve CZ/76, pravice do carinske oprostitve pa še niso bile ali niso bile v celoti izkoriščene, izkoristijo tudi po uveljavitvi novega CZ, vendar najpozneje do 1.7.1995. Davek od prometa proizvodov pa se obračuna skladno z določbami Tarife prometnega davka Zakona o prometnem davku (ZPD, Uradni list RS, št. 4/92). Tarifna št. 3 izrecno določa plačevanje znižane 5% stopnje od prometa opreme iz 10. člena ZPD, po katerem pa se za opremo štejejo osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti pravnih oseb in zasebnikov ter stvari drobnega inventarja (2. odstavek 10. člena ZPD). Ker je šlo v obravnavanem primeru za uvoz stroja na podlagi 30.b člena CZ/76 in ker je vlagatelj zahteval vrnitev tega stroja pred iztekom 5-letnega roka, je po presoji prvostopnega sodišča carinski organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je obračunal carinski dolg po določbi 166. člena CZ. Pravilno je ravnala tudi tožena stranka, ki je popravila odločitev prvostopnega organa v zvezi s plačilom carine, saj je pravilno ugotovila, da je navedeno blago iz tarifne številke 9.031.80990 oproščeno plačila carine. Napačno pa je tožena stranka po presoji prvostopnega sodišča obračunala davek od prometa proizvodov.

Obračunala ga je po stopnji 20% tarifne številke 1 z utemeljitvijo, da je za tožnika blago zaradi odtujitve izgubilo značaj njegove opreme. Temu pa je po presoji prvostopnega sodišča tožnik upravičeno ugovarjal. Ne glede na zahtevo tujega vlagatelja po predčasnem vračilu stroja, ta stroj za tožnika predstavlja osnovno sredstvo za opravljanje dejavnosti, za katera pa se po 1. točki tarifne št. 3 tarife prometnega davka plačuje znižana 5% stopnja. Pri naknadnem obračunu carinskih dajatev se namreč upoštevajo le dejstva in okoliščine, ki so obstajala že na dan vložitve prve deklaracije za uvoz stroja, ki pa se je, kar med strankama ni sporno, uvažal kot oprema oziroma osnovno sredstvo za opravljanje tožnikove dejavnosti.

Tožena stranka se v pritožbi ne strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da se v obravnavanem primeru obračuna prometni davek po 5% stopnji tarifne številke 3 tarife prometnega davka in predlaga, da pritožbeno sodišče prvostopno sodbo razveljavi, zavrne tožbo in potrdi odločbo tožene stranke. Meni, da zaradi predčasne odpovedi tujega vlagatelja blago, ki je bilo ocarinjeno s carinsko ugodnostjo po 30.b členu CZ/76, nima več oziroma izgubi značaj tuje vloge, obenem pa tudi značaj osnovnega sredstva oziroma opreme. Naknadni obračun carine in drugih uvoznih davščin se v takem primeru obračuna po predpisih, veljavnih na dan vložitve zahteve za obračun, kot je bilo to določeno v 3. odstavku 30.b člena CZ/76. Ker gre za naknadni obračun carine, se ne morejo upoštevati le dejstva in okoliščine, ki so obstajala na dan vložitve deklaracije za uvoz stroja, kajti ob naknadnem obračunu se šteje, da so odpadli vsi pogoji za uveljavljanje carinske oprostitve, v obravnavanem primeru po določbi 30.b člena CZ/76. Ob naknadnem obračunu pa se ne morejo uveljavljati namesto prvotne oprostitve po določbi 30.b člena CZ/76 še dodatne ugodnosti po drugem temelju. Tožena stranka se pri tem sklicuje na sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 1707/96 z dne 2.7.1998 in U 2988/97 z dne 7.1.1999, ter na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. U 959/94-7 z dne 13.11. 1996. V obravnavanem primeru tožeča stranka uveljavlja znižanje stopnje prometnega davka, ki je pogojevano z vložitvijo predpisane izjave za uveljavljanje davčne olajšave. V tem primeru je tožeča stranka predložila izjavo z dne 19.11.1996, skupaj z zahtevkom za naknadni obračun dajatev zaradi vrnitve tuje vloge. V 6. in 7. členu ZPD pa je bilo določeno, da mora upravičenec, ki uveljavlja davčno olajšavo, predložiti predpisano izjavo prej, preden je bil opravljen promet z blagom. Torej bi jo moral v tem primeru predložiti že ob uvoznem carinjenju, zato naknadna predložitev o obračunu dajatev ne šteje. Res je, da ZPD ni poznal omejitev, ki jih je vseboval 3. odstavek 30.b člena CZ/76, vendar pa je tudi ZPD v 11. členu predvideval naknadno obdavčitev opreme, ki se uporabi nenamensko. Ker je bil zahtevek za carinjenje v obravnavanem primeru podan v dveh letih od dneva uvoza, je treba obračunati prometni davek, ki ni bil plačan, na podlagi 18. člena ZPD s pripadajočimi obrestmi ter pri tem upoštevati, da blago ne more biti oprema oziroma osnovno sredstvo tožeče stranke in da je značaj opreme oziroma osnovnega sredstva izgubilo z odpoklicem s strani tujega vlagatelja z dne 26.11.1996. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo pa je prvostopno sodišče navedlo tudi utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v primeru, ko tuji vlagatelj pred iztekom 5-letnega roka iz 30.b člena CZ/76 umakne svoj vložek v domači pravni osebi in je zato treba obračunati carino in druge dajatve, kot da ne bi šlo za primere iz 30.b člena CZ/76, to dejstvo ne vpliva na status in namembnost stroja, ki je bil uporabljan pri domači osebi kot vložek tuje osebe.

Pri obračunu prometnega davka je treba tudi po presoji pritožbenega sodišča izhajati iz opredelitve namembnosti oziroma statusa sredstev. To je v obravnavanem primeru poseben namenski stroj, ki se tudi po presoji pritožbenega sodišča v skladu z 10. členom ZPD šteje za osnovno sredstvo. Ob predčasnem umiku tujega vložka so po presoji pritožbenega sodišča odpadli le razlogi za uveljavljane ugodnosti oprostitve plačila carine po 30.b členu CZ/76, ni pa s tem uvoženi stroj izgubil statusa opreme oziroma osnovnega sredstva za opravljanje tožnikove dejavnosti. Ker so bili pogoji ob uvozu drugačni, ker je šlo za uvoz po 30.b členu CZ/76, in so se ti pogoji naknadno spremenili z ravnanjem tujega vlagatelja, tožniku tudi ni mogoče očitati, da ni pravočasno uveljavljal plačila prometnega davka po znižani 5% stopnji. V obravnavanem primeru po presoji pritožbenega sodišča tudi ne pride v poštev uporaba 11. člena ZPD. V upravnih spisih namreč ni ugotovljeno, da bi se stroj, dokler ni bil odpoklican, uporabljal nenamensko.

Ker je pritožbeno sodišče presodilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in da niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.