Jedro

Postopek za sklenitev sodne poravnave iz prvega odstavka 309. člena ZPP je dopusten, če je med udeleženci dvomljiva in negotova zadeva, iz katere izvira nedokončan spor, kar daje predlagatelju pravovarstveni interes za vložitev tožbe in s tem predloga za sklenitev pretorične poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice za sklenitev sodne poravnave iz 309. člena Zakona o pravdnem postopku (1) zavrnilo, ker je ugotovilo, da med udeleženci ne gre za spor, zaradi katerega bi bilo v okoliščinah, kot so jih udeleženci opisali, potrebno vložiti tožbo oziroma posledično skleniti sodno poravnavo.

2. Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP in v nadaljevanju navaja, da je predlagateljica opisala sporno razmerje v predlogu za poskus sklenitve sodne poravnave, v vlogi z dne 18. 2. 2014, odločilna dejstva pa so bila navedena tudi na narokih dne 25. 10. 2013 in 11. 4. 2014 ter z zaslišanjem predlagateljice in udeleženke J. Š.. Na podlagi navedb predlagateljice in izpovedb izhaja, da obstaja sporno pravno razmerje, ki je večplastno in vključuje štiri stranke. Udeleženci postopka so opisali način rešitve spornega razmerja v predlogu sodne poravnave. Sodišče mora odločati o predlogu oziroma v zahtevi za sodno varstvo in zato ni bilo razlogov za zavrnitev predloga predlagateljice, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Izrek sklepa je nejasen in nerazumljiv, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), niso pa tudi ugotovljene kršitve na katere opozarja pritožba. Izrek sklepa ni nejasen in nerazumljiv, kakor tudi ni v nasprotju z obrazložitvijo, ki vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Prvi odstavek 309. člena ZPP določa, da kdor namerava vložiti tožbo, lahko poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. Iz citirane zakonske določbe izhaja, da ima upravičenje predlagati uvedbo postopka in razpis pretoričnega naroka zaradi sklenitve pretorične poravnave vsaka stranka, ki namerava vložiti tožbo. Tožbo pa lahko vloži le stranka, ki izkaže potrebo po pravnem varstvu. Gre za pravovarstveni interes, ki mora biti podan pri vseh tožbah (2) in predlogih s katerimi tožnik oziroma predlagatelj od sodišča zahteva pravno varstvo. Pravovarstvena potreba (3) je najbolj splošna procesna predpostavka. Če ta predpostavka manjka, se tožba ali predlog zavržeta. Sodišču ni treba preverjati, ali med strankama dejansko obstaja spor in ali res obstaja namen predlagatelja, da vloži tožbo. Dovolj je, da predlagatelj to trdi (4). Iz trditvene podlage predlagatelja, ki jo je navedel v predlogu oziroma na pretoričnem naroku, mora zato izhajati, da obstaja med udeleženci sporno razmerje, zaradi katerega ima predlagatelj pravovarstveni interes za vložitev tožbe oziroma predloga za sodno varstvo, posledično pa je izkazan tudi pravovarstveni interes za uvedbo postopka za sklenitev pretorične poravnave iz prvega odstavka 309. člena ZPP. Ali povedano drugače, če takšnega pravovarstvenega interesa predlagatelj ne izkaže, ker iz njegove trdivene podlage ne izhaja, da je med udeleženci sporno razmerje, niso izpolnjeni pogoji za sklenitev pretorične poravnave iz prvega odstavka 309. člena ZPP.

6. Sodišče mora preprečiti udeležencem, da bi z navedenim institutom izigrali kogentne določbe materialnega prava, ali da bi na ta način urejali pravna razmerja, ki se urejajo v pravnem prometu s pravnimi posli (5). Bistvena značilnost pravnih poslov je, da temeljijo na avtonomiji pravnih subjektov in na dispozitivni naravi civilnega prava. Obe načeli sta za civilnopravna razmerja ključni in pomenita, da so stranke druga drugi prirejene, da kot prirejene stranke prostovoljno pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti in da so samostojne, ko vsebinsko napolnjujejo dispozitivna pravna pravila in izbirajo med različnimi pravnimi možnostmi, ki so jim dane na voljo (6). Postopek za sklenitev sodne poravnave iz prvega odstavka 309. člena ZPP je dopusten, če je med udeleženci dvomljiva in negotova zadeva, iz katere izvira nedokončan spor, kar daje predlagatelju pravovarstveni interes za vložitev tožbe in s tem predloga za sklenitev pretorične poravnave.

7. V konkretnem primeru predlagateljica in udeleženci ne zatrjujejo, da obstaja spor, zaradi česar bi bilo treba uvesti postopek za sklenitev pretorične poravnave. Iz trditvene podlage predlagateljice in izpovedb udeležencev izhaja, da med njimi ne obstaja spor, da pa želijo skleniti dogovor, na podlagi katerega bi druga udeleženka podarila hčerama (predlagateljici in drugo udeleženki) nepremičnine, ki so predmet predloga za sklenitev sodne poravnave. Iz trditvene podlage udeležencev ne izhaja, da bi obstajali kakršni koli medsebojni zahtevki udeležencev iz naslova pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila predlagateljica s staršema, ali iz naslova dedovanja po pokojnem očetu. Udeleženci utemeljujejo razloge, zaradi katerih izkazujejo potrebo po sklenitvi pretorične poravnave, ker udeleženci ne želijo vložiti tožbe, ker niso finančno sposobni in se jim zdi pravično, da bi posamezne nepremičnine pridobila v last od matere druga udeleženka. Ob takšni trditveni podlagi je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi udeleženci s sklenitvijo ustreznega pravnega posla lahko uredili opisana pravna razmerja, ob tem, da med udeleženci ne obstaja spor, zaradi katerega bi bil izkazan pravovarstveni interes predlagateljice ali drugega udeleženca za vložitev tožbe. Udeleženci so s predlogom želeli urediti razmerja, ki med njimi niso sporna, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno predlog zavrnilo.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Ne le pri ugotovitveni tožbi.

(3) Glej Jože Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije stran 253. (4) Nina Betetto in Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 3. knjiga, stran 47. (5) Ko med udeleženci ni spornega razmerja in zato ni izkazana pravna podlaga za sodno varstvo.

(6) Marijan Pavčnik:Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava,4.,pregledana in dopolnjena izdaja stran 329.