3. 4. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. Z. na seji senata dne 3. aprila 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 424/98 z dne 2. 6. 1998 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. K 110/97 z dne 20. 1. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bil pritožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta, in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v višini 13 500 SIT. Pritožnik zatrjuje kršitev človekovih pravic, vendar izrecno ne navaja katerih. Iz vloge je mogoče razbrati, da se ne strinja z dejanskim stanjem, ugotovljenim v izpodbijani sodbi, meni tudi, da je sodišče napačno uporabilo zakon. Navaja, da bi sodišče v postopku moralo zaslišati dodatne priče in priskrbeti zasežene listine, kot je predlagala njegova zagovornica. Iz laične vloge je mogoče tudi razbrati, da naj bi na glavni obravnavi dne 27.11.1997 v senatu sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena. Pritožuje se še nad neustreznim ravnanjem njegove zagovornice po uradni dolžnosti, ki naj bi zaradi neiznajdljivosti in brez posvetovanja z njim, kljub prekvalifikaciji kaznivega dejanja pristala na nadaljevanje obravnavanja pred Okrožnim sodiščem, če tega ne bi storila, pa bi očitno prišlo do zastaranja kazenskega pregona. Navaja tudi, da ni bil obveščen, da si lahko sam najde zagovornika oziroma, da se lahko pritoži, če se ne strinja z zagovornico, postavljeno po uradni dolžnosti.

2.Po določbi 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je mogoče ustavno pritožbo vložiti šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva zoper posamični akt, ki se z ustavno pritožbo izpodbija. Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

3.Na podlagi prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) je mogoče zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Na podlagi prvega odstavka 411. člena ZKP pa lahko obsojeni, v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon, zahteva obnovo kazenskega postopka.

4.Pritožnik ne navaja, ali je pred vložitvijo ustavne pritožbe zoper izpodbijano sodbo izčrpal razpoložljiva izredna pravna sredstva. Iz kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Kranju št. K 110/97 pa je razvidno, da pritožnik zoper izpodbijano sodbo ni vložil ne zahteve za varstvo zakonitosti ne zahteve za obnovo kazenskega postopka. Ustavna pritožba je bila tako vložena, ne da bi bila pred tem izčrpana predvidena izredna pravna sredstva. Da bi obstajali pogoji za izjemno odločanje Ustavnega sodišča pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, pritožnik ne zatrjuje. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk