Jedro

Postopek za izrek ukrepov po ZPND je bil potreben (dokazano je bilo, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal nasilje), predlagateljica je v postopku uspela, predvsem pa ravnanja nasprotnega udeleženca, s katerimi je kršil ukrepe, potrjujejo, da mu je sodišče utemeljeno naložilo, da mora plačati vse stroške postopka, ki so nastali z zastopanjem predlagateljice, kljub njegovemu izkazanemu šibkemu premoženjskemu stanju.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je 28. 8. 2019 vložila predlog, v katerem je predlagala, da se nasprotnemu udeležencu izrečejo ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND).

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 866/2019 z dne 3. 9. 2019 nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan za obdobje 12 mesecev prepustiti predlagateljici v izključno rabo stanovanje, kjer udeleženca prebivata. Za isto obdobje je nasprotnemu udeležencu prepovedalo vstopiti v stanovanje, se stanovanju približevati na razdaljo manjšo od 200 metrov, se zadrževati in približevati kraju zaposlitve predlagateljice, se zadrževati in približevati kraju šole, ki jo obiskuje mld. A. A., navezovati stike s predlagateljico in njunimi otroki ter objavljati osebne podatke predlagateljice in otrok, s tem, da izrečena prepoved navezovanja stikov z mladoletnimi otroki ne velja le v primeru in v času morebitnih stikov, določenih v sodnem postopku, in sicer v obsegu tako določenih stikov. Nasprotnemu udeležencu je bila zagrožena denarna kazen, če bo kršil navedene ukrepe. Sodišče je nasprotnega udeleženca še napotilo na zdravljenje odvisnosti od alkohola in v socialnovarstveni program za nenasilno komunikacijo. Sodišče je zavrnilo predlog le v delu, ki se nanaša na B. B.1

3. Nasprotni udeleženec je vložil ugovor, v katerem je navedel, da je bil od leta 2014 večkrat hospitaliziran v Psihiatrični kliniki X, da je bil nazadnje sprejet 2. 10. 2019 in da od takrat ne uživa več alkohola, da ima prvi pregled za zdravljenje alkoholizma 16. 10. 2019 ter da se zdravi z zdravili in pomirjevali. Pojasnil je še, da se je s predlagateljico prepiral le v trenutkih, ko je bil v alkoholiziranem stanju in pod vplivom tablet ter da se je iz stanovanja izselil. 4. Predlagateljica je podala odgovor na ugovor, v katerem je predlagala, da se ugovor zavrne in da se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 9. 2019. 5. Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 866/2019 z dne 18. 5. 2020 ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo. Ugotovilo je, da nasprotni udeleženec ni ovrgel predlagateljičinih trditev, da je izvajal fizično in psihično nasilje proti predlagateljici in proti otrokom. Nasilje nasprotnega udeleženca sta potrdila predlagateljica in priča B. B., zoper nasprotnega udeleženca pa je tudi uvedena pravnomočna preiskava, zaradi kaznivega dejanja poskusa uboja, ker je streljal s pištolo, ki jo je usmeril proti predlagateljici.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 866/2019 z dne 3. 6. 2020 odločilo, da nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške postopka in da je dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije 418,12 EUR, ki jih je dolžan plačati za stroške, ki so nastali z zastopanjem predlagateljice v tem postopku.

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper sklep V N 866/2019 z dne 18. 5. 2020 navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je odločitev oprlo na izpovedbi predlagateljice in B. B. Sodišče ni vpogledalo v kazenski spis III Kpr 000/2020, iz katerega bi se lahko prepričalo, da je predlagateljica dala kontradiktorne in neresnične navedbe. S tem, ko ni sledilo dokaznemu predlogu nasprotnega udeleženca, je kršilo načelo kontradiktornosti postopka. Predlagateljica je večkrat prijavila nasprotnega udeleženca policiji. Policija na kraju, kjer naj bi nasprotnega udeleženca videla predlagateljica, nasprotnega udeleženca ni našla. Do tega dejstva se sodišče ni opredelilo. Sodišče je selektivno povzelo izpovedbo nasprotnega udeleženca, da naj bi bil nasilen do predlagateljice. Iz izpovedbe nasprotnega udeleženca izhaja, da do predlagateljice ni bil nasilen. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da je bil nasilen le takrat, ko je bil pod stresom. Sodnica pri tem ni ustrezno konkretizirala vprašanja, do koga naj bi bil nasprotni udeleženec takrat nasilen. V času prepovedi približevanja je bila predlagateljica z nasprotnim udeležencem, ko je bil pri bratu, vzela ga je v avto in ga pripeljala domov. Nasprotnemu udeležencu je predlagateljica v času ukrepov pripeljala otroka, kar je potrdila v svoji izpovedbi, kar ne bi storila, če bi bil nasprotni udeleženec do nje nasilen. Sodišče ni upoštevalo vlog, ki jih je nov pooblaščenec nasprotnega udeleženca2 vložil v spis na naroku, ker naj bi bile vložene prepozno, ker je od datuma pooblastila do naroka minilo več kot mesec in pol in bi pooblaščenec nasprotnega udeleženca lahko te vloge vložil že prej. Pooblaščenec nasprotnega udeleženca je pregledal spis 14. 5. 2020, narok pa je bil razpisan 18. 5. 2020. Sodišče bi moralo upoštevati splošno znano dejstvo, da so vladale izredne razmere. Z vlogami je nasprotni udeleženec zasledoval pravico do izjave in odgovarjal le na vloge predlagateljice.

8. V pritožbi zoper sklep V N 866/2019 z dne 3. 6. 2020 nasprotni udeleženec navaja, da je sodišče odločilo o stroških postopka, kljub temu, da sklep o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca še ni pravnomočen. Sodišče ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih mora nasprotni udeleženec kriti vse stroške postopka. Sodišče ni upoštevalo drugih okoliščin, kot na primer premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca. Nasprotnemu udeležencu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, upravičen pa je tudi do socialne pomoči. Iz tega razloga nasprotni udeleženec ne more plačati stroškov postopka.

9. Predlagateljica je v odgovorih na pritožbi predlagala njuni zavrnitvi, priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

10. Pritožbi nista utemeljeni.

11. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)). V sklepih je sodišče prve stopnje navedlo odločilna dejstva, dejansko stanje je pravilno ugotovilo, pravilno je tudi uporabilo materialno pravo.

12. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper sklep z dne 18. 5. 2020 neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti postopka, ker ni izvedlo dokaza z vpogledom v kazenski spis III Kpr 000/2020 in ker ni upoštevalo pripravljalnih vlog, ki jih je pooblaščenec nasprotnega udeleženca vložil na zadnjem naroku. Nasprotni udeleženec v pritožbi ne navaja, katera konkretna dejstva iz kazenskega spisa bi lahko spremenila dokazno oceno sodišča prve stopnje. Pritožba tudi ne pojasni, katere okoliščine, povezane z izrednimi razmerami, so pooblaščencu nasprotnega udeleženca preprečevale, da pripravljalnih vlog ni mogel vložiti pred zadnjim narokom. Iz teh razlogov so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

13. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izpovedbi predlagateljice in njenega sina, da je bil nasprotni udeleženec večkrat nasilen (fizično in verbalno) proti predlagateljici in otrokom. Prepričljivo so bili dokazani nasilni dogodki, zaradi katerih je predlagateljica zahtevala sodno varstvo. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da je bil nasilen, ko je bil pod stresom, potrdil je tudi prekomerno uživanje alkohola. Nobenega dvoma ni, da je izpovedoval o nasilju v družini in ne o nasilju na splošno, kot to želi neuspešno prikazati pritožba. Težave z alkoholizmom je nasprotni udeleženec navajal tudi v ugovoru, kjer je pojasnil, da je bil nasilen, ko je bil pod stresom, da se zaradi teh težav zdravi v psihiatrični kliniki in da sta se s predlagateljico prepirala, ko je bil v alkoholiziranem stanju in pod vplivom tablet. V postopku je bilo še ugotovljeno, da se zoper nasprotnega udeleženca vodi kazenski postopek3 zaradi streljanja na predlagateljico in da je nasprotni udeleženec iz tega razloga v priporu. Ta dejstva prepričljivo dokazujejo trditve predlagateljice, da je nasprotni udeleženec izvajal nasilje proti predlagateljici, da je predlagateljica še sedaj ogrožena zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo nasprotnemu udeležencu ukrepe in njegov ugovor zavrnilo.

14. Tudi, če se upoštevajo pripravljalne vloge, ki jih je vložil nasprotni udeleženec na zadnjem naroku,4 navedena dejstva in dokazi ne morejo spremeniti pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje. Neutemeljene so navedbe, da je predlagateljica vlagala neutemeljene prijave na policijo zaradi kršitve ukrepov, kar naj bi dokazovalo dejstvo, da policija nasprotnega udeleženca nikoli ni izsledila. Ta okoliščina ni odločilna, glede na že pojasnjene razloge, zaradi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo trditvam predlagateljice, s tem, da pritožba spregleda, da iz dopisa Policijske postaje Y z dne 13. 2. 2020 sicer res izhaja, da policija po kontroli območja ni izsledila nasprotnega udeleženca, vendar iz dopisa tudi izhaja, da je bilo z zbiranjem obvestil ugotovljeno, da se je nasprotni udeleženec nahajal v okolici krajev in v okolici oseb, katerim se ne sme približevati.5 Nasprotni udeleženec navaja, da od 2. 10. 2019 ne uživa več alkohola. Sodišče prve stopnje je ocenjevalo ogroženost predlagateljice tudi skozi nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca v času pred vložitvijo predloga (od junija do avgusta 2019), ko je bil nasprotni udeleženec večkrat nasilen proti predlagateljici, s tem, da je nasprotni udeleženec v ugovoru navedel, da ima prvi pregled za zdravljenje od alkoholizma 16. 10. 2019. Nasprotni udeleženec trdi, da nikoli ni kršil ukrepov, hkrati pa v pripravljalni vlogi navaja, da „nikoli ni nameraval ubiti predlagateljice niti streljati nanjo. V prisotnosti predlagateljice je 14. 2. 20206 zgolj enkrat ustrelil iz pištole.“ Ta dejstva še dodatno potrjujejo, da so (bili) ukrepi nujno potrebni za zaščito predlagateljice in da je prepričljivo ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec kršil ukrepe.7

15. Okoliščina, da je imela predlagateljica stike z nasprotnim udeležencem in da mu je pripeljala otroka, kaže na njeno pripravljenost in željo, da bi se stanje normaliziralo, ne pa, da ni ugotovljena njena ogroženost. Kasnejša ravnanja nasprotnega udeleženca nedvomno potrjujejo upravičenost ukrepov zaradi varstva predlagateljice pred nasiljem nasprotnega udeleženca.

16. Sodišče v postopku po ZPND odloča o stroških postopka po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu naložilo, da sam krije svoje stroške postopka in da je dolžan plačati v korist proračuna Republike Slovenije stroške, ki so nastali z zastopanjem predlagateljice na podlagi brezplačne pravne pomoči. V sklepu je sodišče navedlo odločilne razloge, na podlagi katerih je, ob upoštevanju prostega preudarka, sprejelo odločitev o stroških postopka. Sodišče je v sklepu navedlo ukrepe, ki jih je izreklo nasprotnemu udeležencu, ker je nasprotni udeleženec izvajal nasilje proti predlagateljici, ugotovilo je, da je nasprotni udeleženec kršil ukrepe, kar so utemeljeni razlogi, zaradi katerih mora nasprotni udeleženec plačati stroške postopka, ki so nastali z zastopanjem predlagateljice. Postopek je bil torej potreben, predlagateljica je v postopku uspela, predvsem pa ravnanja nasprotnega udeleženca, s katerimi je kršil ukrepe, potrjujejo, da je sodišče nasprotnemu udeležencu utemeljeno naložilo, da mora plačati vse stroške postopka, ki so nastali z zastopanjem predlagateljice, kljub izkazanemu šibkemu premoženjskemu stanju.8

17. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

18. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka. Nasprotni udeleženec s pritožbama ni uspel, odgovora na pritožbi pa nista bila potrebna, glede na pritožbene razloge in razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v sklepih, zato tudi nista v ničemer prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča. 1 Ki je sin predlagateljice. 2 Sodišče prve stopnje je prejelo pooblastilo novega pooblaščenca nasprotnega udeleženca 3. 4. 2020. 3 Kar izhaja iz obvestila Okrožnega državnega tožilstva in podatkov Preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi I Kpd 000/2020 (podrobneje glej 12. in 13. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje) in tudi navedb nasprotnega udeleženca. 4 Nekorektno je vložil štiri pripravljalne vloge, čeprav bi dejstva lahko navedel le v eni, nedopustno pa je tudi vloge vložil na zadnjem naroku, čeprav bi jih lahko vložil že bistveno pred zadnjim narokom. 5 L. št. 68. 6 V času trajanja ukrepov. 7 Iz teh razlogov se tudi ni bilo treba posebej opredeljevati do trditev nasprotnega udeleženca, da ni kršil ukrepov, kot je to zatrjevala predlagateljica (da je zvonil in tolkel na vratih stanovanja, da je hodil pred blok, itd.). 8 Nasprotni udeleženec zatrjuje, da prejema invalidsko pokojnino in denarno socialno pomoč, predlagateljica pa, da nasprotni udeleženec preživnine za otroke ne plačuje.