Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 448/2024

ECLI:SI:VDSS:2024:PDP.448.2024 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

stalna pripravljenost delovni čas vojak plačilo razlike v plači Direktiva 2003/88/ES neuporaba direktive EU sodba SEU sodba vrhovnega sodišča vojaško urjenje vojaška operacija
Višje delovno in socialno sodišče
12. december 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

9.Sodišče prve stopnje je nadalje izčrpno pojasnilo, da glede na ugotovljena dejstva in okoliščine izvajanja vaj in usposabljanj gre za specifično dejavnost oboroženih sil, ki predstavlja smisel vojaškega delovanja. Pogojena je s tem, da je mogoče zahtevati popolno predanost vpletenih pripadnikov oboroženih sil za namen dobrega izpolnjevanja temeljnih funkcij varovanja nacionalne varnosti in ohranjanja ozemeljske celovitosti države. V takem primeru bi se uvedba sistema rotacije ali načrtovanja delovnega časa lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 53). Iz že zgoraj povzete obrazložitve prvostopne sodbe je mogoče jasno razbrati, da zavzeto stališče velja (tudi) za udeležbo podpornih (logističnih) enot na usposabljanju, ki so nujni sestavni del terenskega usposabljanja in pogoj za dobro izvedbo le-tega. Sodišče prve stopnje je s tako obrazložitvijo povsem določno navedlo, na podlagi katere alineje sodbe Sodišča EU C-742/19 je podana izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES. Gre za izjemo po 4. alineji, kadar bi se uporaba navedene direktive za tako dejavnost z naložitvijo dolžnosti zadevnim organom, da uvedejo sistem rotacij ali načrtovanja delovnega časa, lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja.

Da je za vojake, ki niso vadbenci, ampak na vajah zagotavljajo logistično podporo, lahko podana izjema po 4. alineji 1. točke izreka sodbe Sodišča EU C-742/19, izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse. V tej je izrecno poudarjeno, da je tudi v primeru operativnega urjenja po prvi alineji 1. točke izreka sodbe C-742/19, podobno kot v primeru vojaških operacij v pravem pomenu besede, pri izključitvi uporabe navedene direktive potrebno upoštevati tudi soodvisnost, ki obstaja med operacijami in različnimi, tudi podpornimi dejavnostmi vojske, ki so potrebne za uspešno izvedbo operacij. Tudi operativno urjenje namreč posnema delovanje v vojaških operacijah v pravem pomenu besede. Gre za primere, ko pri operativnem urjenju sodelujejo tudi pripadniki vojaških enot, ki se ne urijo sami, temveč zagotavljajo izvedbo operativnega urjenja drugih oseb. V teh primerih je treba ugotoviti, ali so te dejavnosti nujne za dobro izvedbo operativnega urjenja oziroma tudi, ali bi se v takšnem primeru uvedba sistema rotacije ali načrtovanja delovnega časa lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja. Sodišče prve stopnje je to ugotovilo, saj je na podlagi izčrpnega dokaznega postopka zaključilo, da je bila izvedba terenskih usposabljanj oziroma operativnega urjenja na terenu soodvisna in neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore (katere del je bila tožnica), pri čemer se je slednja morala prilagajati in slediti ritmu vadbencev oziroma usposabljancev na operativnem urjenju.

10.Da je za vojake, ki niso vadbenci, ampak na vajah zagotavljajo logistično podporo, lahko podana izjema po 4. alineji 1. točke izreka sodbe Sodišča EU C-742/19, izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse. V tej je izrecno poudarjeno, da je tudi v primeru operativnega urjenja po prvi alineji 1. točke izreka sodbe C-742/19, podobno kot v primeru vojaških operacij v pravem pomenu besede, pri izključitvi uporabe navedene direktive potrebno upoštevati tudi soodvisnost, ki obstaja med operacijami in različnimi, tudi podpornimi dejavnostmi vojske, ki so potrebne za uspešno izvedbo operacij. Tudi operativno urjenje namreč posnema delovanje v vojaških operacijah v pravem pomenu besede. Gre za primere, ko pri operativnem urjenju sodelujejo tudi pripadniki vojaških enot, ki se ne urijo sami, temveč zagotavljajo izvedbo operativnega urjenja drugih oseb. V teh primerih je treba ugotoviti, ali so te dejavnosti nujne za dobro izvedbo operativnega urjenja oziroma tudi, ali bi se v takšnem primeru uvedba sistema rotacije ali načrtovanja delovnega časa lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja. Sodišče prve stopnje je to ugotovilo, saj je na podlagi izčrpnega dokaznega postopka zaključilo, da je bila izvedba terenskih usposabljanj oziroma operativnega urjenja na terenu soodvisna in neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore (katere del je bila tožnica), pri čemer se je slednja morala prilagajati in slediti ritmu vadbencev oziroma usposabljancev na operativnem urjenju. V nasprotnem primeru bi to negativno vplivalo na doseganje ciljev enote na operativnem urjenju in bi bilo posledično potrebno vajo oziroma usposabljanje prekiniti in ponoviti (obrazložitev prvostopne sodbe v točkah 46 in 48). Neutemeljena je zato pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati tudi, ali bi se uvedba sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa glede logistične podpore lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja, saj je to sodišče prve stopnje, kot obrazloženo, v konkretnem primeru že pravilno ugotovilo. Na tak zaključek nima nobenega vpliva v pritožbi izpostavljeno, da so bile vaje vnaprej načrtovane, saj je sodišče prve stopnje pojasnilo tudi, da niti pripadniki, ki se usposabljajo, niti tisti, ki skrbijo za njihovo logistično podporo, vnaprej ne poznajo scenarija vaje (obrazložitev v točki 48). Uvedba sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa pa bi po naravi stvari zahtevala njegovo (vsaj delno) razkritje.

Izrek

11.Tožnica se v pritožbi na več mestih sklicuje na sprejeto sodno prakso. V izpostavljenem sporu, v katerem je Vrhovno sodišče RS odločilo s sklepom VIII Ips 16/2024 z dne 28. 5. 2024 in pritožbeno sodišče po razveljavitvi s sodbo Pdp 257/2024 z dne 26. 6. 2024, je šlo sicer za podobne dejanske okoliščine, za vojaka, katerega delo je zagotavljalo logistično podporo: materialna sredstva, hrano in prevoz v zvezi s terenskim usposabljanjem bodočih častnikov. Vendar pa je v tisti zadevi toženka prvenstveno uveljavljala obstoj izjeme po 1. in smiselno tudi po 2. alineji izreka sodbe Sodišča EU C-742/19. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v tem okviru je sodišče v tisti zadevi zaključilo, da (nobena) izjema od uporabe Direktive ni podana. Kot pojasnjeno zgoraj pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izhajalo iz drugačnega dejanskega stanja, ki ga je pravilno ugotovilo na podlagi izpeljanega dokaznega postopka. Odločilna dejanska okoliščina, ki obravnavano zadevo loči od te, na katero se sklicuje pritožba, je ugotovitev, da je bila v obravnavani zadevi logistična podpora soodvisna in tako neločljivo povezana z operativnim urjenjem, da je bila nujna za dobro izvedbo slednjega, kar je onemogočalo uvedbo sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa brez škode za dobro izvedbo operativnega urjenja.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

12.Ker je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo obstoj izjeme od uporabe Direktive po 4. alineji (v zvezi s 1. alinejo) 1. točke izreka sodbe Sodišča EU C‑742/19, je nerelevantna pritožbena graja v delu, v katerem se sklicuje na neobstoj izjem po drugih alinejah te sodbe Sodišča EU. S tem v zvezi tožnica v pritožbi sicer pravilno izpostavlja, da izjema po 2. alineji, in sicer da gre za dejavnost, za katero sistem rotacij zaposlenih ni primeren, za vaje ne pride v poštev, ter se sklicuje na tovrstna stališča, zavzeta v sodni praksi. V tej je že uveljavljeno, da je navedena izjema uporabna zgolj v primeru posebnih dejavnosti, ki jih opravljalo pripadniki oboroženih sil, ki jih zaradi njihove visoke usposobljenosti ali izjemne občutljivosti nalog lahko le z veliko težavo nadomestijo drugi pripadniki. Glede na to, da so izjeme določene alternativno, zadošča, da je podana ena izmed njih, kar pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, kot pojasnjeno, pravilno ugotovilo.

II.Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

13.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Obrazložitev

14.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe, s katero ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), toženka pa sama svoje stroške odgovora na pritožbo, ki v tem istovrstnem sporu ni bil za pravdo potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati prikrajšanje pri plači za ure stalne pripravljenosti v zvezi s stražo v zneskih, ki so razvidni iz izreka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2019 dalje do plačila, od februarja 2019 naprej pa od v izreku navedenega plačilnega dne dalje do plačila, ter za ure stalne pripravljenosti v zvezi z vojaško dejavnostjo varovanja državne meje v zneskih, ki so razvidni iz izreka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od v izreku navedenega plačilnega dne dalje do plačila (točka I izreka). Zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači v zvezi z vajami in usposabljanji je zavrnilo (točka II.A izreka), enako tudi več zahtevano za pripravljenost iz naslova straže in varovanja državne meje za posamezne v izreku navedene mesece (točka II.B izreka). Toženki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice v višini 1.564,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2.Zoper odločitev v točkah II.A (zavrnitev tožbenega zahtevka, ki se nanaša na vojaško dejavnost vaj in usposabljanj) in III izreka (odločitev o pravdnih stroških) navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, da je bila tožnica pripadnica logistične enote, razporejena na delovno mesto vojak II v logistični brigadi, Logistični polk, Četa za storitve, kuharski vod, ... kuharski oddelek in da je bila na vajah v funkciji delilca hrane. Nadalje je pravilno ugotovilo, da se tožnica na vajah ni usposabljala, temveč je pri vseh vajah kot del realne oskrbe delila hrano na terenu ter nastopala v vlogi logistične podpore. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo pri vseh obravnavanih vajah za operativno urjenje ter da je obstajala soodvisnost med operacijami in podporno logistično dejavnostjo vojske, ki je bila potrebna za uspešno izvedbo urjenja. Tožnica opozarja, da sodišče ni navedlo razlogov, zakaj naj bi šlo pri vseh vajah, pri katerih je sodelovala, za operativno urjenje. Sodba je zato v izpodbijanem delu tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami). Tudi v kolikor bi šlo za operativno urjenje in bi obstajala soodvisnost, bi moralo sodišče presojati tudi, ali bi se uvedba sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa glede logistične podpore lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja. Sodišče je tudi ugotovilo, da so bile vaje vnaprej načrtovane. Na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je napačno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo stališča Vrhovnega sodišča RS iz zadeve VIII Ips 16/2024 in ni presojalo možnosti uvedbe sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa glede logistične podpore in še manj, ali bi se taka uvedba sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa glede logistične podpore lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja. Tožnica je tekom postopka z navedbami o lastni zamenljivosti dejansko potrdila, da bi bila logistična podpora tudi v primeru rotacij zagotovljena, le da bi jo zagotovil drugi pripadnik. S tem, ko sodišče prve stopnje ni presojalo primernosti sistema rotacij logistične podpore niti zamenljivosti tožnice, je zmotno uporabilo materialno pravo ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni ugotavljalo, ali je tožnica kot logist zamenljiva. Po prepričanju pritožbe ni podana izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES po 1. alineji prve točke izreka sodbe C-742/19, zato je drugačna odločitev sodišča prve stopnje napačna. Tožnica se tudi po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni usposabljala, zato bi moralo to napraviti enak sklep kot višje sodišče v zadevi Pdp 257/2024 z dne 26. 6. 2024. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje. V obravnavani zadevi je bistvena presoja rotacij podpornih dejavnosti in ne rotacije vaj oziroma vadbencev. Po mnenju pritožbe tudi ni podana izjema po 2. alineji prve točke izreka sodbe C-742/19, saj ta v primeru logistične podpore ne pride v poštev (tako VSRS v že izpostavljeni zadevi VIII Ips 16/2024). Tožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V kolikor sodišče prve stopnje ne bi presojalo narave vaj temveč logistične podpore, bi ugotovilo, da pri izvajanju logistične podpore ne gre za dejavnost, ki bi zaradi visoke usposobljenosti pripadnikov ali izjemne občutljivosti nalog lahko povzročila velike težave pri nadomeščanju z drugimi pripadniki s sistemom rotacij ter posledično, da je sistem rotacij pri izvajanju logistične podpore (oziroma nalog, ki jih je opravljala tožnica na obravnavanih vajah) primeren. Po prepričanju pritožbe v obravnavani zadevi ni podana nobena izjema za to, da se Direktiva 2003/88/ES ne bi uporabila, zato je drugačna odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu nezakonita. Predlaga spremembo tega dela prvostopne sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ter priglaša pritožbene stroške.

-------------------------------

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnice. Poudarja, da je izvedba terenskih usposabljanj soodvisna oziroma neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore, katere del je bila tožnica. Logistična podpora je ključna za delovanje vojske in bi se opravljala tudi v času vojne, napada ali druge nevarnosti za državo. Vojaških vaj, na katerih je bila udeležena tožnica, ni bilo mogoče izvesti v sistemu rotacij zaposlenih, delo logistov pa je sledilo potrebam udeležencev vaje oziroma operativnega urjenja. Obstajala je torej soodvisnost med operacijami in podporno logistično dejavnostjo vojske, ki je bila potrebna za uspešno izvedbo urjenja. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

1Tako VSRS v sodbi VIII Ips 15/2024 z dne 14. 5. 2024, 26. točka obrazložitve. Glede na navedeno vseh vojaških vaj na terenu ni mogoče enačiti z operativnim urjenjem.

4.Pritožba ni utemeljena.

2Tako VSRS v sodbi VIII Ips 15/2024 z dne 14. 5. 2024, tudi VDSS sodba Pdp 441/2024 z dne 23. 10. 2024.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, niti kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo s smiselnim izpostavljanjem pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih (o tem, zakaj naj bi šlo pri vseh vajah, pri katerih je tožnica sodelovala, za operativno urjenje) uveljavlja tožnica v pritožbi.

Zveza:

6.Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje (točke 12 do 14) je razbrati stališče, da je čas pripravljenosti, ki je bila odrejena tožnici, delovni čas v smislu Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 11. 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa. Zahtevek je z izpodbijanim delom sodbe sodišče prve stopnje kljub temu pravilno zavrnilo, saj je presodilo, da se za dejavnost, v zvezi s katero je bila tožnici pripravljenost odrejena (usposabljanja in vaje), v konkretnem primeru določbe direktive ne uporabljajo. To pomeni, da se pripravljenost skladno s 97.e členom Zakona o obrambi (ZObr) ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti, delavec (tožnica) pa prejme za čas pripravljenosti določen dodatek v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače, kot je določen v Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS; drugi in tretji odstavek 46. člena KPJS).

Pridruženi dokumenti:*

7.Tožnica v pritožbi pravilno izpostavlja za odločitev relevantno dejansko stanje, ki pa med strankama niti ni bilo sporno: da je bila pripadnica logistične enote, razporejena na delovno mesto vojak II v logistični brigadi, Logistični polk, Četa za storitve, kuharski vod, ... kuharski oddelek in da je bila na vajah v funkciji delilca hrane. Tožnica se na vajah ni usposabljala, temveč je pri vseh vajah kot del realne oskrbe delila hrano na terenu ter nastopala v vlogi logistične podpore. Vendar je sodišče prve stopnje na podlagi izpeljanega dokaznega postopka ugotovilo tudi, da so logisti v opisani vlogi poskrbeli za potrebe drugih pripadnikov SV, delo logistov pa je sledilo potrebam udeležencev vaje oziroma operativnega urjenja, kar pomeni, da je obstajala soodvisnost med slednjim in podporno logistično dejavnostjo, ki je bila potrebna za uspešno izvedbo urjenja (obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje v točki 50). Nadalje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v konkretnem primeru zavzelo povsem jasno stališče, da je udeležba podpornih enot na terenskih vajah nujni sestavni del terenskega usposabljanja (51. točka obrazložitve).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

8.Sodišče prve stopnje je v okviru ugotovljenega dejanskega stanja konkretno poimensko navedlo vaje in usposabljanja, ki se jih je udeležila tožnica, pri čemer je šlo za operativno urjenje ostalih enot SV, na katerem je tožnica sodelovala kot del realne oskrbe tako, da je delila hrano na terenu, torej nastopala v vlogi logistične podpore (50. točka obrazložitve). Tožnica v pritožbi izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj naj bi šlo pri vseh vajah, pri katerih je sodelovala tožnica, za operativno urjenje. V sodni praksi je sicer res bilo zavzeto stališče, da pod ta pojem ni mogoče uvrstiti vsakega urjenja, temveč je operativno urjenje le tisto urjenje, ki se izvaja zaradi operativnih priprav - soočanja s položaji, ki omogočajo kar najbolj natančno posnemanje pogojev, v katerih potekajo vojaške operacije v pravem pomenu besede.1 Vendar pa tožnica razen tovrstnih pavšalnih pomislekov ne pojasni, kateri od poimensko navedenih vojaških vaj in usposabljanj odreka naravo operativnega urjenja niti razlogov za to, sicer pa bi to morala pravočasno navesti že v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia