Jedro

Podaja ponudbe in začetek novega intervala se ne moreta začeti oziroma odvijati istočasno, saj je za podajo ponudbe ob 15.07 uri gotovo bil potreben določen čas. Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da zadnjega desetminutnega intervala ne bi smelo začeti ob 15.07 uri, torej v času, ko je ugotovilo podajo ponudbe najugodnejšega udeleženca, temveč bi moralo naslednji časovni interval začeti z enominutnim zamikom.

Na dražbi navzoči pooblaščenec upnika, ki se pritožuje, v pritožbi uveljavljene kršitve ni uveljavljal, čeprav bi glede na naravo same kršitve to lahko storil; v sami pritožbi tudi ne navaja, zakaj teh kršitev brez svoje krivde v postopku na prvi stopnji ni mogel navesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik – pritožnik je dolžan sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino – stanovanje št. 1 v Mariboru, v lasti dolžnika N.V. do celote, domaknilo najugodnejšemu ponudniku D.V. za kupnino 40.000,00 EUR ter hkrati odločilo, da se mu v kupnino vračuna plačana varščina v znesku 5.290,00 EUR in da se bodo ob izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena izbrisale v skladu z drugim in tretjim odstavkom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1. Proti citiranemu sklepu je upnik L.Z. d.d. po svojem pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb procesnega prava relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, ker je sodišče prve stopnje kršilo določbe 181. - 189. člena ZIZ, zaradi česar je sklep o domiku nezakonit. V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Pritožba ni utemeljena.

V čem naj bi sodišče prve stopnje kršilo določila 181. do vključno 188. člena ZIZ, pritožba ne pove, po pregledu in preizkusu zadeve v tej smeri pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje citirana zakonska določila povsem pravilno uporabilo, zato v tej smeri očitana pritožbena izvajanja niso utemeljena.

Pritrditi pa je pritožbi, da je sodišče prve stopnje zadnji desetminutni interval po podaji ponudbe v smislu drugega odstavka 189. člena ZIZ začelo prehitro, in sicer istočasno, kot je bila dana zadnja ponudba (ponudba je bila dana ob 15.07 uri in istočasno je sodišče tudi začelo šteti novi desetminutni interval, torej ob 15.07 uri). Podaja ponudbe in začetek novega intervala se namreč ne moreta začeti oziroma odvijati istočasno, saj je za podajo ponudbe ob 15.07 uri gotovo bil potreben določen čas. Pritožba zato utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da zadnjega desetminutnega intervala ne bi smelo začeti ob 15.07 uri, torej v času, ko je ugotovilo podajo ponudbe najugodnejšega udeleženca, temveč bi moralo naslednji časovni interval začeti z enominutnim zamikom, torej ob 15.08 uri, to pa pomeni, da bi bila dražba zaključena, v kolikor ne bi bilo ugodnejših ponudb, ob 15.18 uri. Pomen desetminutnega intervala v smislu določbe drugega odstavka 189. člena ZIZ je namreč izredno pomemben, saj ima lahko daljnosežne pravne učinke ugotovitev, kdo je dejansko pravočasno podal zadnjo, najugodnejšo ponudbo, zato je treba ta čas šteti izredno natančno.

Kot izhaja iz zapisnika o opravljeni drugi javni dražbi, in kot utemeljeno očita sodišču prve stopnje tudi pritožba, slednje glede na pomembnost navedenega desetminutnega časovnega intervala ni povsem pravilno in dosledno upoštevalo predpisov o izvedbi javne dražbe. Kljub temu pa pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha. Po pregledu zadeve je namreč ugotovilo, da je pooblaščenec upnika L.Z., ki je vložil tudi pritožbo, bil navzoč na naroku druge javne dražbe, da je na naroku izjavil, da bo kot ponudnik sodeloval na dražbi (zadnji odstavek list. št. 106 v spisu) in da na potek naroka in na zapisnik ni imel nobenih pripomb, kar je zabeleženo v sklepu, ki ga je sodišče sprejelo po končanem naroku in kar vse so navzoči na naroku, med njimi tudi pooblaščenec pritožnika (za tega namreč ni zabeleženo, da bi med narokom zapustil sodno dvorano), potrdili s svojim podpisom (list. št. 108 v spisu).

Ugotovljena kršitev določbe drugega odstavka 189. člena ZIZ pomeni bistveno kršitev določb procesnega prava relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP. V skladu z določbo 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora stranka kršitev določb procesnega prava pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. V obravnavanem primeru na dražbi navzoči pooblaščenec upnika, ki se pritožuje, v pritožbi uveljavljene kršitve ni uveljavljal, čeprav bi glede na naravo same kršitve to lahko storil; v sami pritožbi pa tudi ne navaja, zakaj teh kršitev brez svoje krivde v postopku na prvi stopnji ni mogel navesti. Prav nasprotno, s podpisom je potrdil, da na potek naroka in na zapisnik ni imel nobenih pripomb. Glede na navedeno in ker ne gre za kršitev določb procesnega prava, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (v tem primeru se ne uporablja določilo prvega odstavka 286.b člena ZPP), pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje – 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Pritožnik s svojo pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.