Jedro

Ker je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi drugega izvršilnega naslova, ni mogoče govoriti o pravnomočno razsojeni stvari oziroma o res iudicati.

Vsebine terjatve, ki je bila upnici v stečajnem postopku priznana in je v stečajnem postopku v izterjevani višini ostala nepoplačana, izvršilno sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete ne more presojati, saj je na izvršilni naslov vezano in ga mora le še izvršiti. Res je bila enaka terjatev v stečajnem postopku priznana tudi Republiki Sloveniji, vendar pa to še ne pomeni, da iz tega razloga upnica ni aktivno legitimirana in tega zneska ne more terjati od dolžnika. Če je prišlo do napake stečajnega upravitelja pri priznanju terjatve upnici, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje, bi bilo to treba sanirati v stečajnem postopku; v situaciji, ko je bila upničina terjatev v postopku osebnega stečaja neprerekana in priznana (in tudi že delno poplačana), pa je upnica pridobila izvršilni naslov za njeno izterjavo in ji pravnega varstva v izvršilnem postopku ni mogoče odreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi z dne 16. 11. 2018 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica, ki navaja, da je s trditvami, da ji je bila terjatev v celoti priznana s sklepom o preizkusu terjatev skupaj s končnim seznamom preizkušenih terjatev St 000 z dne 29. 5. 2012, jasno in izrecno nasprotovala dolžnikovim ugovornim navedbam, da gre za enak zahtevek kot v zadevi I 159/2018, ki temelji na sodbi Okrožnega sodišča v Kopru. V postopkih I 159/2018 in I 228/2018 ne gre za isto zadevo in isti zahtevek niti ne za isto izvršilno sredstvo in isti znesek. Terjatev je bila upnici priznana skladno s prvim odstavkom 67. člena ZFPPIPP, kar ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka. Na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, katerega sestavni del je tudi seznam neplačanih priznanih terjatev, je zato upnica utemeljeno vložila predlog za izvršbo. Gre za izvršilni naslov, na katerega je sodišče vezano, dolžnik pa obstoja terjatve ne more več prerekati in se tudi sodišče ne more spuščati v vsebino pravnega razmerja med strankama. Sodišče je napačno zaključilo, da gre za odločanje o isti stvari, saj se predmetni postopek vodi na drugi podlagi. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnica je zoper dolžnika vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 o končanju postopka osebnega stečaja z dne 19. 3. 2018, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 5. 4. 2018, zaradi izterjave zneska 3.894,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2018 do plačila ter stroškov tega izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 16. 11. 2018. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

6. Dolžnik je v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi navedel, da upnica do zahtevanega zneska ni upravičena, saj je bil isti zahtevek pod opr. št. I 159/2018 s sklepom z dne 9. 10. 2018 že zavrnjen. Gre za znesek, ki izhaja iz brezplačne pravne pomoči in ga dolžnik dolguje Republiki Sloveniji, s katero se je že dogovoril za obročno odplačevanje. Dolžnik meni, da upnica zavaja sodišče in z nezakonitim ravnanjem skuša doseči neupravičeno obogatitev.

7. Upnica je v odgovoru na ugovor dolžnikove navedbe prerekala in pojasnila, da ji je bila terjatev s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic in v končnem seznamu preizkušenih terjatev v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom dokončno in v celoti priznana in je ni prerekal nihče od upnikov in tudi ne dolžnik. Upnica zato ima pravni naslov za svojo terjatev in je utemeljeno vložila predlog za izvršbo.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da je dolžnik ugovarjal, da je bil enak zahtevek upnice v zadevi I 159/2018 že enkrat pravnomočno zavrnjen zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije (dolžnik je namreč terjani znesek dolžan povrniti Republiki Sloveniji iz naslova upnici dodeljene brezplačne pomoči), upnica pa navedb, da gre za isto terjatev, ni prerekala. Navedbe, da gre za isto terjatev, je zato štelo za priznane, in ker mora ves čas postopka paziti na negativno procesno predpostavko pravnomočno razsojene stvari (res iudicata, prvi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), upnica ne more ponovno, čeprav na podlagi drugega izvršilnega naslova, terjati povrnitve istih stroškov.

9. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev napačna. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je bil predlog za izvršbo v zadevi I 159/2018 vložen na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kopru P 429/2010 z dne 11. 10. 2010, medtem ko je upnica predlog za izvršbo v predmetni zadevi vložila na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 o končanju postopka osebnega stečaja z dne 19. 3. 2018, katerega sestavni del je tudi seznam neplačanih priznanih terjatev (prim. 396. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Ker je bil predlog za izvršbo torej vložen na podlagi drugega izvršilnega naslova kot v zadevi I 159/2018 (kot je sicer ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), že iz tega razloga ni mogoče govoriti o pravnomočno razsojeni stvari oziroma o res iudicati, posledično pa se za pravno nepomembno izkaže vprašanje, ali je upnica nasprotovala trditvam dolžnika, da gre za isto terjatev. V zvezi s tem je tudi sicer pripomniti, da je upnica z navedbami, da izterjuje terjatev na drugi podlagi, dolžnikovim ugovornim navedbam smiselno nasprotovala.

10. Vsebine terjatve, ki je bila upnici v stečajnem postopku priznana in je v stečajnem postopku v izterjevani višini ostala nepoplačana, izvršilno sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete ne more presojati, saj je na izvršilni naslov vezano in ga mora le še izvršiti. Po izvršilnem naslovu je bila upnici priznana terjatev v višini 4.470,86 EUR ter 144,69 EUR obresti, dolžnik pa ji je dolžan plačati še neplačan znesek 3.894,72 EUR, kot izhaja iz seznama neplačanih priznanih terjatev po zap. št. 5. Res je bila enaka terjatev v stečajnem postopku priznana tudi Republiki Sloveniji, vendar pa to še ne pomeni, da iz tega razloga upnica ni aktivno legitimirana in tega zneska ne more terjati od dolžnika. Če je prišlo do napake stečajnega upravitelja pri priznanju terjatve upnici, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje, bi bilo to treba sanirati v stečajnem postopku (pravico do prerekanja prijavljene terjatve ima poleg upnikov in stečajnega upravitelja tudi sam stečajni dolžnik, prim. 64. člen v zvezi s prvim odstavkom 385. člena ZFPPIPP); v situaciji, ko je bila upničina terjatev v postopku osebnega stečaja neprerekana in priznana (in tudi že delno poplačana), pa je upnica pridobila izvršilni naslov za njeno izterjavo in ji pravnega varstva v izvršilnem postopku ni mogoče odreči. 11. Ugoditev ugovoru iz zgoraj opisanega razloga je torej napačna, in ker dolžnik ni uveljavljal nobenih drugih ugovornih razlogov, podani pa tudi niso razlogi, na katere sodišče po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 55. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče utemeljeni pritožbi upnice ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).