Jedro

Ker tožnica dejansko ne živi v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z utemeljitvijo, da tožnica dejansko ne živi v Republiki Sloveniji, ter zato ni izpolnjen eden izmed pogojev 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo in navaja, da sta z možem sicer res že od leta 1969 dalje na začasnem delu v tujini, da pa je ne glede na to njeno dejansko stalno prebivališče v Sloveniji, kjer ima tudi nepremičnine, med drugim je solastnica hiše v ... , kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Tako mož kot otroci so državljani Republike Slovenije. Čeprav z možem delata v Nemčiji, vse dopuste in praznike preživljata v Republiki Sloveniji, kamor se nameravata vrniti, ko bosta dobila pravico do pokojnine. Ker vsa navedena dejstva kažejo na to, da je tožničin dom v Sloveniji, meni, da določbe 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije ni mogoče razlagati tako formalistično, kot jo razlaga tožena stranka v izpodbijani odločbi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve ter še navaja, da sklenitev zakonske zveze z državljanom Republike Slovenije po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije ni olajšava za pridobitev državljanstva, kot je to določeno pri pridobitvi državljanstva z redno naturalizacijo po določbi 12. člena zakona. Dejstvo, da je tožnica solastnica nepremičnin v Sloveniji in da občasno biva na naslovu stalnega prebivališča v Sloveniji ob dejstvu, da se tudi njena družina nahaja v tujini, ne kaže na to, da bi tožnica dejansko živela v Republiki Sloveniji. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za pridobitev državljanstva po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS - Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91 in 38/92). Na tej pravni podlagi pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita, to je 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena oba predpisana pogoja. Po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotavlja, da tožnica v Republiki Sloveniji dejansko ne živi in zato eden od pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po navedeni določbi zakona ni izpolnjen. Da tožnica dejansko ne živi v Republiki Sloveniji, izhaja tako iz njene vloge za pridobitev državljanstva, v kateri navaja, da z možem in otroci že od leta 1969 živi v Nemčiji, kjer je mož zaposlen, kot tudi iz podatkov v spisu, da je tožnica za sprejem odločbe o pridobitvi državljanstva pooblastila ... Tožnica tudi v tožbi navaja, da z družino živi v Nemčiji in da se z možem nameravata vrniti v Slovenijo, ko bosta pridobila pravico do pokojnine. Ker torej iz podatkov spisa nedvomno izhaja, da tožnica v Republiki Sloveniji dejansko ne živi, je odločitev tožene stranke pravilna. V zvezi z navedbami tožnice v tožbi sodišče pripominja, da premoženje v Republiki Sloveniji ne dokazuje dejanskega bivanja v Republiki Sloveniji, kot tudi ne dejstvo, da tožnica prihaja v Slovenijo v času dopusta in praznikov. Sodišče tožnici še pojasnjuje, da pridobitev državljanstva po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije omogoča pridobitev državljanstva pod ugodnejšimi pogoji od splošnih pogojev za pridobitev državljanstva in je izjema od rednih načinov za pridobitev državljanstva, ki so določeni v 3. členu navedenega zakona.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).