Jedro

Stranki mora biti omogočeno, da se seznani in opredeli glede vseh vlog in listin v spisu, ki bi lahko v njeno škodo vplivale na odločitev sodišča.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Velenju je storilcu G. L. dne 12. 3. 2012 izdal plačilni nalog št. 0000101247095 za

radi prekrška po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 58. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) ter mu izrekel globo 300 € in 5 kazenskih točk. Okrajno sodišče v Velenju je po uradni dolžnosti spremenilo pravno kvalifikacijo prekrška in ga opredelilo po sedmem odstavku 58. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP-A) in odločbo o kazenski sankciji ter storilcu izreklo globo v višini 250,00 EUR in 3 kazenske točke, zahtevo za sodno varstvo storilca pa kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec zaradi kršitve ustavnih in evropskih pravnih jamstev v prekrškovnem postopku, kršitve pravice storilca do izjave o obremenilnih dokazih v postopku o prekršku in kršitve predpisa, ki določa prekršek. Vlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu, vendar se ta o njej ni izjavil. B.

4. Presoja, ali je bil obdolženec za prekršek deležen poštenega postopka, obsega predvsem odgovor na vprašanje, ali je imel zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev (22. člena Ustave v povezavi z 29. členom Ustave). Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do poštenega sojenja po 6. členu EKČP zahteva, da mora biti stranki omogočeno, da se seznani in opredeli glede vseh vlog in listin v spisu, ki bi lahko v njeno škodo vplivale na odločitev sodišča. V procesni situaciji iz prvega odstavka 57. člena ZP-1, ko se storilcu plačilni nalog izda in vroči takoj na kraju prekrška, se storilcu hkrati predstavi storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu. S tem se storilcu omogoči izpodbijanje ugotovitev prekrškovnega organa v zahtevi za sodno varstvo (tako tudi odločba Vrhovnega sodišča IV Ips 87/2012 z dne 27. 11. 2012 in IV Ips 58/2010 z dne 20. 4. 2010). Storilec pa mora imeti možnost, da se seznani tudi z vsakim drugim procesnim gradivom, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča. 5. V obravnavanem primeru je storilec dne 12. 3. 2012 ob 13. 45 uri, s svojim osebnim vozilom pripeljal na bencinski servis OMW Selo v Velenju, po skrajno levem pasu, mimo tovornjakov, ki so bili parkirani na njegovi desni, ko je prav tako z njegove desne s svojim osebnim vozilom pripeljal T. Š., ki je zavijal desno, v smeri izvoza iz bencinskega servisa. Vozili sta trčili. Prekršek odvzema prednosti na križišču je bil ugotovljen na podlagi zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče, zbranih obvestil in osebnih ugotovitev policistov PP Velenje, ki so storilca seznanili s kršitvijo ter mu vročil plačilni nalog zaradi prekrška po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 58. člena ZPrCP.

6. Zoper plačilni nalog je storilec zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navedel, da v njegovem ravnanju niso podani znaki očitanega mu prekrška, saj v konkretnem primeru ne gre za križišče, saj se je nesreča zgodila na funkcionalnem zemljišču bencinskega servisa, kjer ni niti talnih označb, niti prometnih znakov, ki bi površino opredeljevali kot cesto. V dokaz je predlagal zaslišanje drugega udeleženca prometne nesreče, T. Š., angažiranje izvedenca cestno prometne stroke, zaslišanje policistov in pridobitev video posnetkov nadzornih kamer na bencinskem servisu. Prekrškovni organ je zahtevo za sodno varstvo posredoval sodišču, kasneje pa še zgoščenko z zavarovanimi posnetki prometne nesreče in potrdilom o zaseženih predmetih (list. št. 23 spisa). Sodišče je s sodbo, izdano dne 23. 12. 2012 zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo, v 4. točki obrazložitve pa zapisalo, da se ni odločilo za dopolnitev dokaznega postopka (četrti odstavek 65. člena ZP-1), saj ne dvomi v ugotovitve policistov, sploh zato, ker je prekršek storilca (med drugim) dobro razviden tudi iz zgoščenke z zavarovanimi posnetki varnostnih kamer.

7. Res je, da poteka ugotavljanje odločilnih dejstev v hitrem postopku o prekršku brez odlašanja, hitro in enostavno (prvi odstavek 55. člena ZP-1), vendar pa morajo biti kljub temu storilcu tudi v takem postopku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med drugim tudi pravica, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj (22. in 29. člen Ustave RS). S tem se zagotavlja enakost strank v postopku, ki je eden bistvenih elementov poštenega sojenja.

8. Pravilna je ugotovitev vrhovnega državnega tožilca, da v obravnavanem postopku ta procesna jamstva storilcu niso bila zagotovljena. Sodišče je namreč svojo odločitev oprlo tudi na dokazno gradivo, ki ga je v dopolnjenem dokaznem postopku po prejemu zahteve za sodno varstvo pridobil prekrškovni organ (četrti odstavek 63. člena ZP-1), ne da bi storilcu pred odločitvijo dalo možnost, da se s tem gradivom seznani in o njem izjavi (peti odstavek 65. člena ZP-1). Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe, gre za obremenilno gradivo, ki je odločilno vplivalo na presojo utemeljenosti storilčevih navedb v zahtevi za sodno varstvo.

9. Vrhovno sodišče pa ugotavlja tudi, da obstaja precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, na katerih temelji materialnopravna ocena, da je šlo za prometno nezgodo v križišču, saj iz s strani Okrajnega sodišča citiranih določil Zakona o cestah ne izhaja, da bi prostor, kjer se vozila ustavljajo zaradi oskrbovanja z gorivom, nujno morali šteti za cesto in ne morda za drugo površino (cestni priključek, odstavni ali ločilni pas ipd.), ki se navezuje na cesto, tudi zato, ker je drugi udeleženec prometne nesreče, T. Š., po dosedanjih ugotovitvah, ob vključevanju s površine ob črpalki na glavno prevozno pot skozi bencinski servis najverjetneje šele speljeval in vozil počasneje kot storilec, ki je vozil naravnost skozi bencinski servis (427. člen ZKP v zvezi z določilom 171. člena ZP-1).

C.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje. Po odpravi ugotovljene procesne kršitve, bo moralo sodišče ponovno pretehtati tudi materialno podlago prekrškovne odgovornosti ter v zadevi ponovno odločiti.