Jedro

Obtoženec ima možnost okoliščino, da je sodišče utemeljeni sum oprlo na napačno sestavljeni listini, kot kršitev kazenskega postopka uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper sodne odločbe. Čeprav je bilo šele ob zaslišanju priče ugotovljeno, da je tožilstvo sodišču predložilo napačno sestavljeno poročilo, pa takšno dejstvo samo po sebi še ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti, ob razumnem upoštevanju ostalih okoliščin, utemeljeno vzbujala dvom v nepristransko sojenje pred tema sodiščema.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je v teku kazenski postopek zoper obtoženega A. B. zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika.

2. Obtoženčev zagovornik je na Okrožno sodišče v Mariboru vložil predlog z dne 9. 4. 2021 za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Mariboru. Sklicuje se na pravici do poštenega postopka in nepristranskega sojenja v zvezi z 22., 23. in 29. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), ki po njegovem mnenju obtožencu pred tem sodiščem ne bosta zagotovljeni. Opozarja, da je zunajobravnavni senat tega sodišča glede obtožencu očitanega kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil dne 26. 6. 2020, pri zavrnitvi ugovora zoper obtožnico s sklepom z dne 18. 1. 2021 ter pri podaljšanju pripora s sklepoma z dne 5. 1. 2021 (seja 4. 1. 2021 in 5. 1. 2021) in 11. 3. 2021, ki ju je potrdilo Višje sodišče v Mariboru s sklepoma z dne 13. 1. 2021 in 19. 3. 2021, upošteval poročilo Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju NFL) št. 233-2728/2020/8 z dne 7. 10. 2020 (pravilno 6. 10. 2020), za katerega se je ob zaslišanju priče A. C. na naroku dne 8. 4. 2021, ki je to poročilo pripravila, izkazalo, da se je v spisu nahajala samo stran 3 tega poročila, z zapisanim končnim mnenjem (točka 3.1 poročila), strani 1 in 2 pa sta bili del drugega poročila. Izpostavlja, da iz vsebine poročila izhaja, da naj bi se na vrečki z napisom »Spar«, v kateri naj bi se nahajala zasežena droga, nahajala prstna sled sredinca obtoženčeve desne roke. Zagovornik trdi, da se sodišče nikoli ni seznanilo z vsebino poročila, ki je bilo ključni dokaz pri utemeljevanju obstoja utemeljenega suma, zato meni, da so podani pogoji za prenos krajevne pristojnosti.

3. Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zakonodajalec pa je presojo tehtnih razlogov prepustil sodiščem glede na okoliščine v vsaki konkretni zadevi. V sodni praksi se je že izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan, ko obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP.1

5. Obtoženčev zagovornik v predlogu navaja, da zaradi necelovitega poročila NFL ne gre samo za manjšo birokratsko napako, saj se sodišče ni seznanilo z vsebino poročila, ki je bilo ključni dokaz pri utemeljevanju obstoja utemeljenega suma, zato pa je po njegovem mnenju popolnoma porušeno zaupanje v videz poštenega in nepristranskega sojenja pred okrožnim in višjim sodiščem v Mariboru. Poudarja, da mora sodišče preveriti dokaze, na katere se tožilstvo sklicuje in jih ne zgolj nekritično prepisovati. Zgolj na podlagi takšnega poročila pa po njegovem mnenju ni mogoče presoditi, na katere konkretne sledi se poročilo nanaša, niti opredeliti zasežene prepovedane droge in dneva, ko naj bi ta bila zasežena. Zlasti pa trdi, da ni mogoče preveriti, ali je poročilo sestavljeno na preverljivih podatkih in metodi ter podano na podlagi logično sprejemljivih zaključkov in podatkov. Sklicuje se na sodno prakso Vrhovnega sodišča. 6. Razlog, ki ga obtoženčev zagovornik v predlogu navaja kot bistvenega za prenos krajevne pristojnosti, po presoji Vrhovnega sodišča ni takšen, ki bi omogočal sklep, da obtožencu pred sodišči iz območja Višjega sodišča v Mariboru ne bi bila zagotovljena nepristranska obravnava. Obtoženec je imel možnost okoliščino, da je sodišče utemeljeni sum oprlo na napačno sestavljeni listini, kot kršitev kazenskega postopka uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper sodne odločbe ter bo takšno možnost še vedno imel tudi v nadaljevanju kazenskega postopka. Čeprav je bilo šele ob zaslišanju priče, ki je poročilo NFL pripravila, ugotovljeno, da je tožilstvo sodišču predložilo napačno sestavljeno poročilo, pa takšno dejstvo samo po sebi še ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti, ob razumnem upoštevanju ostalih okoliščin, utemeljeno vzbujala dvom v nepristransko sojenje pred tema sodiščema.

7. Glede na to, da obtoženčev zagovornik v predlogu ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi lahko bila podlaga za zaključek, da je podan dvom v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, izven pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru, zavrnilo.

1 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Kr 34991/2020 z dne 31. 7. 2020.