Jedro

Predlog se v delu, ki se nanaša na prvo vprašanje, zavrže, sicer pa zavrne.

Izrek

Predlog se v delu, ki se nanaša na prvo vprašanje, zavrže, sicer pa zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica je s toženko 23. 5. 2008 sklenila kreditno pogodbo o stanovanjskem kreditu z valutno klavzulo v višini 160.000 CHF z dobo vračanja 240 mesecev. Kredit je bil zavarovan s hipoteko na nepremičnini v solastnini tožnikov. Nato je tožnica 25. 2. 2015 s toženko sklenila kreditno pogodbo za kredit v višini 113.524,66 EUR z namenom odplačila kredita po prvi pogodbi. Tožnika sta s tožbo zahtevala ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb in sporazumov o zavarovanju denarne terjatve ter plačilo 78.257,52 EUR. Toženka je v pobot uveljavljala terjatev do tožnikov iz naslova obogatitvenih obresti.

2.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo in ugotovilo, da v pobot uveljavljena terjatev ne obstaja.

3.Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo v delu, ki se nanaša na ničnost pogodb, zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, glede kondikcijskega zahtevka in pobotnega ugovora pa je postopek prekinilo do odločitve Sodišča Evropske unije o vprašanju za predhodno odločanje, ki mu ga je s sklepom IIIps14/2025 z 21. 5. 2025 predložilo Vrhovno sodišče.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1.Ali je materialnopravno pravilna odločitev VSM v Izpodbijani sodbi, v povezavi s Prvostopenjsko sodbo, da se tožeča stranka pred letom 2022 ni mogla seznaniti z vsemi dejanskimi in pravnimi posledicami svojega pravnega položaja, kar predstavlja nepremagljivo oviro za njuno učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva, zato zastaranje pred letom 2022 ni začelo teči?

2.Ali je materialnopravno pravilna odločitev VSM v Izpodbijani sodbi, v povezavi s Prvostopenjsko sodbo, da sistem varstva, ki ga uvaja Direktiva 93/13, temelji na zamisli, da je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika v podrejenem položaju glede na pogajalske sposobnosti in ravni obveščenosti, predstavlja neizpodbojno pravno domnevo?

3.Ali je skladno z načelom pravne varnosti, da se vsebina pojasnilne dolžnosti tožene stranke naknadno razširja z uporabo abstraktnih pravnih načel, pri čemer tožena stranka iz tovrstnih pravnih načel ob sklenitvi Kreditne pogodbe nikakor ni mogla razbrati konkretne vsebine pojasnilne dolžnosti, kot se zahteva z novejšo sodno prakso?

4.Ali je materialnopravno pravilna odločitev VSM v Izpodbijani sodbi, v povezavi s Prvostopenjsko sodbo, da je, ker pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršne koli nadaljnje presoje, mogoče zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju s 24. členom (takratnega) ZVPot in je posledično nična celotna Kreditna pogodba?

5.Predlog je delno neutemeljen, delno pa nedovoljen.

6.Predlog glede prvega vprašanja ni dovoljen, kajti o ugovoru zastaranja z izpodbijano sodbo ni bilo pravnomočno odločeno (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Kakršnokoli stališče o tem pravnem vprašanju zato ob odločanju o kondikcijskem zahtevku ne bi bilo pravno zavezujoče.

7.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). V obravnavani zadevi po oceni Vrhovnega sodišča glede preostalih vprašanj ti pogoji niso izpolnjeni, zato je predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).