Jedro

Tožnik ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso podane. Zato je sodišče tožnikov predlog, naj mu postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor, zavrnilo.

Tožnik je tožbo vložil sam, za kar ni procesno sposoben, saj mu je bila zaradi kverulantstva poslovna sposobnost delno odvzeta. Za pravilno zaščito tožnikovih resničnih interesov skrbi in odgovarja postavljeni skrbnik. Ta ima zato pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru (uradnem postopku) preveri, ali je treba kaj ukreniti za varstvo tožnikovih pravic, in (le) če je, to v imenu tožnika tudi storiti. Razlogi, zaradi katerih bi sodišče v obravnavanem primeru dvomilo v delo skrbnika, ki so mu bili vročeni izpodbijani sklepi, niso podani. Pozivanje skrbnika, naj odobri tožbo, ki jo je tožnik sam vložil zoper te sklepe, bi bilo v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Sodišče je zato tožbo zavrglo.

Izrek

I. Predlog za postavitev začasnega zastopnika se zavrne.

II. Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je na to sodišče 23. 11. 2015 vložil tožbo zaradi odprave uvodoma navedenih sklepov Okrožnega sodišča v A., s katerimi so bile zavržene njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Hkrati je podal prošnjo oziroma predlog, da mu sodišče postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor. Kot navaja, je sam procesno oziroma pravdno nesposoben, država pa mu je proti njegovi volji za skrbnika namesto odvetnika postavila CSD B., ki skrbništvo opravlja neskrbno, zlonamerno in škodljivo ter namesto varovanja tožnikovih pravic in interesov po napotkih organov in sodišč zastopa le državo. Tožnik dodaja, da od tega sodišča še ni prejel odločitve o prošnji za dodelitev brezplačnega odvetnika, ki bi vložil tožbo za razveljavitev izpodbijanih sklepov. V nadaljevanju obrazlaga, zakaj so izpodbijani sklepi nezakoniti oziroma z njimi zavržene prošnje za dodelitev BPP utemeljene. Sklicuje se na svoje socialno stanje ter poudarja, da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP ter da mu je bila poslovna sposobnost odvzeta zaradi dolgoletne duševne bolezni in ne zaradi kverulantstva, s postopanjem oziroma odločitvami državnih organov pa se mu namerno krati dostop do sodišča in enako varstvo pravic.

2. Sodišče je odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa, iz naslednjih razlogov:

3. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporabljajo za tista vprašanja postopka v upravnem sporu, ki v ZUS-1 niso urejena.

4. Iz podatkov oziroma listin, s katerimi razpolaga sodišče, izhaja, da je bila s sklepom Okrajnega sodišča v A., opr. št. N ... z dne 18. 5. 2012, ki je postal pravnomočen 10. 10. 2012, tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer mu je bila poslovna sposobnost odvzeta za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Odvzem poslovne sposobnosti je delen v smislu, da je z navedenim sklepom določen obseg poslov, ki jih tožnik ne more opravljati sam, in ne morda v smislu deloma ohranjene poslovne sposobnosti tožnika za te posle. Za posle oziroma aktivnosti, navedene v sklepu, tožnik torej nima poslovne sposobnosti, s tem pa tudi ne pravdne sposobnosti (77. člen ZPP).

5. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik.

6. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) določa, da se osebi, ki ji je v celoti ali delno odvzeta poslovna sposobnost, postavi skrbnik. Le-ta v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZZZDR zastopa varovanca, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik.

7. Z odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) B., št. 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014, je bilo odločeno, da se C.C. razreši dolžnosti tožnikovega stalnega skrbnika (1. točka izreka), da se za novega tožnikovega stalnega skrbnika imenuje CSD B. (2. točka izreka), da so naloge skrbnika glede na delni odvzem poslovne sposobnosti enake dolžnostnim skrbnika mladoletnika, ki je dopolnil 15 let, in obsegajo tudi zastopanje tožnika v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih (3. točka izreka) in še da stroškov v tem postopku ni bilo (4. točka izreka). Kot je razvidno iz potrdila pristojnega organa, je navedena odločba v 1. točki izreka postala pravnomočna 26. 9. 2014, v 2., 3. in 4. točki izreka pa je dokončna z dnem 28. 5. 2015 (je pa sicer tudi že pravnomočna).

8. Tožnik torej ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik ter ima pravico in dolžnost tožnika zastopati v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih.

9. Po določbah 82. člena ZPP se začasni zastopnik stranki postavi, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. Kolikor je izpolnjen ta pogoj, postavi sodišče stranki začasnega zastopnika zlasti v naslednjih primerih: (1.) če stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, (2.) če si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, (3.) če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, (4.) če je prebivališče ali sedež stranke neznan, pa stranka nima pooblaščenca, (5.) če je stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. Tožnik, kot rečeno, ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso podane. Sodišče je po navedenem predlog tožnika, naj mu postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor, kot neutemeljen zavrnilo (I. točka izreka sklepa).

10. Že na tem mestu sodišče k povedanemu dodaja, da tudi razlogi za dvom v skrbnikovo delo v konkretnem primeru niso izkazani (prvi odstavek 200. člena ZZZDR v zvezi s tretjim odstavkom 79. člena ZPP). Povsem pavšalni očitki tožnika namreč takšnega dvoma ne utemeljujejo, pa tudi sodišče samo podlage za drugačen zaključek ni našlo.

11. Tožnik je tožbo vložil sam, za kar, kot je razvidno iz povedanega, ni procesno sposoben. Sodišče je zato presojalo, ali bi bilo treba v smislu določb drugega odstavka 81. člena ZPP od tožnikovega skrbnika zahtevati ukrepanje, to je skrbnika pozvati k izjavi, ali odobri tožbo, ki jo je vložil sam tožnik. V tej zvezi sodišče ugotavlja, da so bili izpodbijani sklepi vročeni tožnikovemu skrbniku, to je CSD B. (ta je sklepe, kot izhaja iz štampiljk na sklepih, prejel 22. 10. 2015, 30. 10. 2015 oziroma 9. 11. 2015). To pomeni, da je bil tožnikov skrbnik že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek. S tem je bila vzpostavljena njegova možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijane sklepe vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Pri tem je treba povedati, da je bila, kot je razvidno iz obrazložitve sklepa Okrajnega sodišča v A., št. N ... z dne 18. 5. 2012, tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta, ker je bilo ugotovljeno, da so se pri njem razvile kverulantske značilnosti, zaradi česar nastopa v številnih sodnih oziroma uradnih postopkih (pravdnih, izvršilnih, kazenskih, upravnih...), v katerih pa sam ne zna oziroma ne zmore oceniti, koliko so zanj potrebni in koliko so smiselni. Kverulantstva torej ne gre razumeti v smislu očitka (krivde), ampak kot duševno stanje, ki tožniku onemogoča razumno oceno, kateri postopki so zanj potrebni oziroma koliko so smiselni. Kadar je stranki poslovna sposobnost odvzeta zaradi kverulantstva, postavljeni skrbnik skrbi in odgovarja za pravilno zaščito njenih resničnih interesov (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, št. II Ips 211/1994 z dne 7. 4. 1994). Zato ima pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru (uradnem postopku) preveri, ali je potrebno kaj ukreniti za varstvo tožnikovih pravic, in (le) če je, to v imenu tožnika tudi storiti. Razlogi, zaradi katerih bi sodišče v obravnavanem primeru dvomilo v skrbnikovo delo, kot že rečeno, niso podani.

12. Glede na povedano sodišče meni, da je bila že z vročitvijo izpodbijanih sklepov tožnikovemu skrbniku ustrezno varovana pravica tožnika do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Po drugi strani bi bilo pozivanje skrbnika, naj odobri tožbo, ki jo je tožnik sam vložil zoper sklepe, s katerimi je bil tožnikov skrbnik že seznanjen, v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Po presoji sodišča tako v obravnavanem primeru ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato slednjega sodišče ni pozivalo k odobritvi tožbe, temveč je tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 (II. točka izreka tega sklepa).

13. Sodišče pripominja, da prošnje za dodelitev BPP za ta upravni spor tožnik po podatkih sodišča ni podal.