Jedro

Po določbi prvega odstavka 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano. V konkretnem primeru bi to torej bilo Okrajno sodišče v Celju. Že iz same zakonske dikcije pa je razvidno, da to procesno pravilo ni absolutno in pozna nekatere izjeme. Ena od njih je predvidena v določbah 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). V skladu z določbo četrtega odstavka 105.a. člena ZS, pa lahko predsednik okrožnega sodišča ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena prenese pristojnost za sojenje v določenem številu zadev ali vrsti zadev med okrajnimi sodišči, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča. Prenos pristojnosti se objavi v letnem razporedu sodišča, s katerega in na katerega se prenese pristojnost v določeni vrsti zadev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah sklenila, da zavrne obdolženčev ugovor krajevne pristojnosti ter predlog za izločitev postopka oziroma da v predmetni kazenski zadevi ostane krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju.

2. Zoper sklep se je obdolženec pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona. Preden ni zaprosil za vročitev obtožnega predloga sploh ni vedel, da naj bi bila kazenska zadeva obravnavana pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah. Meni, da je to v nasprotju s Kazenskim zakonikom ter Zakonom o kazenskem postopku. Kršitev pa predstavlja tudi okoliščina, da je o izločitvi odločal razpravni sodnik in ne predsednik sodišča. Ni podanega nobenega razloga, da bi se zadeva obravnavala v Šmarju pri Jelšah, saj so vsi udeleženci postopka z območja Celja. Nastali bodo nenormalno visoki stroški, ki mu ne bodo nikoli povrnjeni, ker je namišljena oškodovanka socialni problem. Kazensko ovadbo zlorablja za odškodninsko tožbo, stroški pa bodo na koncu bremenili proračun Republike Slovenije. Predlaga, da se zadevo dodeli v obravnavanje Okrajnemu sodišču v Celju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz opisa kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) očitanega obdolžencu z obtožnim predlogom z dne 8. 8. 2018 izhaja, da naj bi ga obdolženec storil 23. 8. 2017 na naslovu ... v Celju. Po določbi prvega odstavka 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano. V konkretnem primeru bi to torej bilo Okrajno sodišče v Celju. Že iz same zakonske dikcije pa je razvidno, da to procesno pravilo ni absolutno in pozna nekatere izjeme. Ena od njih je predvidena v določbah 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Po prvem odstavku tega člena predsednik skupno neposredno višjega sodišča lahko na predlog predsednika, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. V skladu z določbo četrtega odstavka istega člena (prvo sodišče v obrazložitvi očitno pomotoma navaja prvi odstavek 158. člena ZS), pa lahko predsednik okrožnega sodišča ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena prenese pristojnost za sojenje v določenem številu zadev ali vrsti zadev med okrajnimi sodišči, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča. Prenos pristojnosti se objavi v letnem razporedu sodišča, s katerega in na katerega se prenese pristojnost v določeni vrsti zadev. Okrajni sodišči v Celju in Šmarju pri Jelšah sta organizacijski enoti Okrožnega sodišča v Celju. Vsa okrajna sodišča v celjskem sodnem okrožju pa imajo z letnim razporedom dela oblikovan enovit kazenski oddelek, na katerega so razporejene vse okrajne kazenske sodnice celjskega sodnega okrožja. Glede na navedeno, je predsednica Okrožnega sodišča v Celju ne glede na določbe o krajevni pristojnosti kot jih predpisuje 26. člen ZKP imela vso zakonsko podlago, ki jo ji daje ZS, da 29. 1 .2019 odredi predodelitev 30 nerešenih zadev okrajne sodnice ..., med katerimi se je nahajala tudi predmetna, v nadaljnje obravnavanje okrajni sodnici Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.

5. Pritožnik zmotno zatrjuje, da bi o ″zahtevi za izločitev″ moral odločati predsednik sodišča. V obravnavanem primeru ne gre za zahtevo stranke za izločitev sodnika v smislu 41. v zvezi z 39. členom ZKP, o kateri res odloča predsednik sodišča, pač pa za ugovor zoper prenos krajevne pristojnosti. Odločanje o tem procesnem vprašanju pa spada v pristojnost okrajnega sodnika posameznika.

6. Neutemeljen je obdolženčev strah, da bodo zaradi predodelitve zadeve nastali ″nenormalno visoki stroški″ kazenskega postopka. Po obtožnem predlogu je na glavni obravnavi predlagano zaslišanje oškodovanke. Vse stroške bo tekom postopka kril proračun, če pa bo končna rešitev za obdolženca ugodna, mu prav tako stroškov ne bo treba povrniti (z izjemo tistih, ki bi jih morebiti povzročil po lastni krivdi).

7. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso 30,00 EUR za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.