Jedro

Sklicevanje na postopek mediacije in ustavitev teka procesnih ter materialnih rokov zaradi posebnih ukrepov za odločitev ne more biti relevantno. V nenujnih zadevah, ki so jih sodišča prejela v obravnavanje pred 16.3.2020, je bil na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, tek procesnih rokov prekinjen s 16.3.2020. Tožena stranka, ki na dopolnitev tožbe ni odgovorila, se ne more uspešno sklicevati na prekinjen tek procesnih rokov, saj je prekinitev začela teči šele 16.3.2020, poziv za odgovor na dopolnitev tožbe z rokom 15 dni za odgovor pa je prejela že 10.2.2020. To pomeni, da svoje neaktivnosti ne more opravičiti z nastopom kriznih razmer, kot to poskuša v pritožbi.

Prekinitev teka procesnih tokov z dnem 16.3.2020 je veljala za stranke, ne pa tudi za sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naložilo plačilo vtoževanega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi, skupaj z izvršilnimi in pravdnimi stroški.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik uvodoma navaja, da bi sodišče moralo upoštevati, da gre za postopek, začet na podlagi verodostojne listine, zaradi česar bi moralo izdati sodbo z drugačnim izrekom, upoštevajoč izdani sklep o izvršbi ter ugovor dolžnika. Kakšen konkretno naj bi bil izrek sodbe, tožena stranka ni pojasnila, niti tega ni mogoče razbrati iz pritožbenih navedb. Ne glede na navedeno pa višje sodišče pojasnjuje, da je izrek izpodbijane sodbe skladen s spremembi zakona, konkretno spremenjene določbe 2. odstavka 62. člena ZIZ. Le-ta (med drugim) določa, da če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če pa za to ni pristojno, se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku, tako kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje.

6. Pritožnik navaja, da mu je bilo poslano obvestilo o teku procesnih rokov v smislu COVID-19 in sicer, da je bilo dano v podpis soglasje k začetku postopka mediacije. Tožena stranka je soglasje podala, sodišče prve stopnje pa bi moralo ustavitev materialnih in procesnih rokov upoštevati, posledično pa ne bi smelo izdati predmetno sodbo.

7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Predvsem tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bila dopolnitev tožbe s pozivom, da nanjo odgovori v roku 15 dni, vročena s fikcijo vročitve v skladu s 6. odstavkom 142. člena ZPP dne 10.2.2020. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da na dopolnitev tožbe ni odgovorila. Sklicevanje na postopek mediacije in ustavitev teka procesnih ter materialnih rokov zaradi posebnih ukrepov za odločitev ne more biti relevantno. V nenujnih zadevah, ki so jih sodišča prejela v obravnavanje pred 16.3.2020, je bil na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz 1. odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Ur.l. RS št. 21/20), tek procesnih rokov prekinjen s 16.3.2020. Tožena stranka, ki na dopolnitev tožbe ni odgovorila, se ne more uspešno sklicevati na prekinjen tek procesnih rokov, saj je prekinitev začela teči šele 16.3.2020, poziv za odgovor na dopolnitev tožbe z rokom 15 dni za odgovor pa je prejela že 10.2.2020. To pomeni, da svoje neaktivnosti ne more opravičiti z nastopom kriznih razmer, kot to poskuša v pritožbi.

8. Prekinitev teka procesnih tokov z dnem 16.3.2020 je veljala za stranke, ne pa tudi za sodišče. To pomeni, da za izdajo sodbe 28.4.2020, po tem, ko tožena stranka na navedbe in dokaze tožeče stranke ni odgovorila, ni bilo nobenih ovir.

9. V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo (7. člen in 212. člen ZPP) ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka se na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe ni odzvala. Tožena stranka je imela možnost, da se o vtoževani terjatvi in navedbah tožeče stranke določno izjavi, česar pa kljub pozivu sodišča ni storila. S svojo procesno neaktivnostjo je tako onemogočila, da sodišče iz kateregakoli razloga trditvam in dokazom tožeče stranke ne bi verjelo.

10. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, tudi sicer pa tožena stranka navedb, s katerimi bi izpodbijala ugotovitve sodišča prve stopnje glede temelja in višine vtoževane terjatve, ni podala. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.