Jedro

Ker je ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, kar je začelo učinkovati še pred pravnomočno odločitvijo v sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja, je pritožbeno sodišče sklep o ustavitvi postopka zaradi neudeležbe tožnice na prvem naroku za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v odločitev o tožbenem zahtevku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) postopek v tem socialnem sporu ustavilo. Ker tožeča stranka ni prišla na prvi narok za glavno obravnavo, je upoštevalo, da je po omenjeni določbi posledica neupravičenega izostanka tožeče stranke z naroka fikcija, da je tožbo umaknila.

Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US) pritožila tožeča stranka in predlagala, da ga sodišče druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Navaja, da je na dan naroka 23. 4. 2012 pooblaščenec tožnice sodišču prve stopnje po telefaksu in kasneje priporočeno po pošti poslal prošnjo za preložitev naroka z opravičilom, da ima istega dne razpisan narok pri drugem sodišču. V prošnji za preložitev je navedel, da je za nadomeščanje na naroku prenesel pooblastilo na drugo odvetnico, ki pa mu je dne 23. 4. 2012 sporočila, da se zaradi bolezni naroka ne bo mogla udeležiti. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo, da pooblaščenec tožeče stranke izostanka na naroku ni opravičil oziroma ni izkazal opravičenih razlogov. V prošnji za preložitev je pooblaščenec tudi predlagal, da sodišče, kljub odsotnosti tožeče stranke, na naroku sprejme dokazni sklep in predlagal pridobitev izvedenskega mnenja. Sodišče bi zato lahko narok 23. 4. 2012 izvedlo kljub odsotnosti tožeče stranke. Vabilo je prejel dne 13. 4. 2012, kar je manj kot 15 dni pred narokom in zato ni mogoče šteti, da je bil na narok v redu vabljen, kot določa drugi odstavek 280. člena ZPP. Pooblaščenec tožeče stranke in tožnica na narok nista bila pravilno vabljena, zato niso izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka.

Pritožba je utemeljena.

Ne da bi se sodišče druge stopnje podrobneje opredeljevalo do pritožbenih navedb in s tem v zvezi ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka, kot jih določa ZDSS-1 v 28. členu, ugotavlja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-322/11-6 z dne 24. 5. 2012 (objavljeno v Ur. l. RS, št. 43/2012), razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, ker je ugotovilo, da ureditev, po kateri se v primeru, da na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, šteje, da je umaknila tožbo, pomeni prekomeren poseg v tožnikovo pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Odločbe Ustavnega sodišča so po tretjem odstavku 1. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 - uradno prečiščeno besedilo) obvezne. Po 43. členu ZUstS, Ustavno sodišče lahko v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo. Razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče, v obravnavanem primeru je to 9. 6. 2012. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS).

V socialnem sporu med tožnico in toženo stranko o pravicah iz invalidskega zavarovanja do začetka učinkovanja razveljavitve drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 ni bilo pravnomočno odločeno. Ker se sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka opira izključno na navedeno, z ustavo neskladno določbo ZDSS-1 in ker je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon (prvi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 - ZJNepS in 33/11), je bilo potrebno izpodbijani sklep, ki temelji na neustavni zakonski določbi, razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču, da bo o tožbenem zahtevku odločilo po izvedenem postopku.