Jedro

Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugotavljanjem pogojev po drugem odstavku 272. člena ZIZ pravilno navedlo, da so bile navedbe tožnika o dogodkih med njim in toženo stranko v predlogu za izdajo začasne odredbe presplošne. Tožnik tudi ni predlagal dokazov v zvezi z njimi. V zvezi s predpostavko nastanka težko nadomestljive škode je predložil zgolj fotografije, iz katerih so razvidna poškodovana vrata in nesnaga v stanovanju. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ne gre za težko nadomestljivo škodo. Pritožba nepravilno povzema razloge sodišča prve stopnje, ko navaja, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da uničen pancer ne predstavlja škode. Tega sodišče prve stopnje ni zapisalo, temveč je navedlo, da ne gre za težko nadomestljivo škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na izselitev in izpraznitev spornega stanovanja.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je bivanje tožeče stranke v lastnem domu z narkomanom nevzdržno vsak dan, pri čemer se tožeča stranka zase in za svoje premoženje boji vsak dan. Za tožečo stranko je to stres, ob dejstvu, da se mu je v stanovanje vselil narkoman, ki je nasilen in ki nima nikakršnega reda ali odnosa do stvari tožeče stranke. Dom je ustavno varovana kategorija, pravica do zasebne lastnine pa je ena najpomembnejših ustavnih pravic. Tožena stranka se je v dom naselila v mesecu juniju 2022 in od tedaj dalje doživlja tožeča stranka nevzdržno stanje, ki ga je vse opisala, popolnoma vseeno pa je, ali mu je tožena stranka grozila z nožem dne 2.7.2022 ali 15.7.2022. Da navedeno doživlja, bi izpovedala sama tožeča stranka in predlagane priče. Sodišče bi moralo izvesti predlagane dokaze, če zgolj na podlagi navedb tožeče stranke ne more sprejeti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker dokazov ni izvedlo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. V zvezi z nasilnimi ravnanji tožene stranke je tožeča stranka predlagala tudi poizvedbo pri PP ..., saj so bili policisti tam večkrat, vsaj 5 krat. Zaključki sodišča so v nasprotju z dokazi, saj je sodišče obrazložilo, da tožeča stranka ni dokazala uničenih pancerjev, čeprav je predložila fotografijo, iz katere izhaja, da je v pancerjih urin in cigaretni ogorki. Tožeča stranka je več kot zadostno izkazala obstoj nevarnosti, sodišče pa je nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožeča stranka v pritožbi nadalje opiše nove dogodke, ki so se pripetili po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Pri tem ne gre za pritožbeno novoto, saj tožeča stranka teh dejstev prej brez svoje krivde ni mogla podati. V ta namen vlaga pisni izjavi dveh prič in nove fotografije. Sodišče je zagrešilo tudi kršitev materialnega prava, saj je obrazložitev sodišča prve stopnje, da razbita vrata in nesnaga v stanovanju ne predstavljata škode skladno z 272. členom ZIZ, napačna. Iz priložene fotografije je razviden ugasnjen cigaretni ogorek na mizi tožeče stranke. Brez dvoma navedeno lahko zaneti požar in tožeča stranka bo ostala brez nepremičnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je regulacijsko začasno odredbo, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, mogoče izdati le ob izkazanih izjemnih okoliščinah, zaradi katerih je potrebno urediti sporno razmerje že do pravnomočnosti sodne odločbe, da bi se preprečilo nasilje ali nastanek težko nadomestljive škode (272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ2 in odločba Ustavnega sodišča RS Up-275/97). Obstoj pogojev za njeno izdajo je treba presojati restriktivno.

5. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugotavljanjem pogojev po 2. odst. 272. člena ZIZ pravilno navedlo, da so bile navedbe tožnika o dogodkih med njim in toženo stranko v predlogu za izdajo začasne odredbe presplošne. Tožnik tudi ni predlagal dokazov v zvezi z njimi. V zvezi s predpostavko nastanka težko nadomestljive škode je predložil zgolj fotografije, iz katerih so razvidna poškodovana vrata in nesnaga v stanovanju. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ne gre za težko nadomestljivo škodo. Pritožba nepravilno povzema razloge sodišča prve stopnje, ko navaja, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da uničen pancer ne predstavlja škode. Tega sodišče prve stopnje ni zapisalo, temveč je navedlo, da ne gre za težko nadomestljivo škodo.

6. Pritožba tudi neutemeljeno navaja, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. V zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe je tožnik kot dokaz predložil le fotografije in sodbo Okrajnega sodišča v ... opr. št. P 0/2022 (l. št. 7 spisa), drugih dokazov, ki jih omenja v pritožbi, pa v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe ni predlagal. Zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

7. Navedbe o dogodkih, ki so se zgodili po podanem predlogu za izdajo začasne odredbe, ne predstavljajo dovoljenih novot, ki bi utemeljevale prvotni predlog za izdajo začasne odredbe, temveč lahko predstavljajo okoliščine, ki so lahko podlaga za morebiten nov predlog za izdajo začasne odredbe. Zato pritožbeno sodišče novih navedb in dokazov pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni upoštevalo.

8. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami 2 Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami