Jedro

Podružnica ni pravna oseba in zato ne more biti stranka v postopku pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se predlog za izvršbo zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik. Opozarja, da ni nikoli sklepal nobene pogodbe preko V. zdravstvene zavarovalnice in da preko nje tudi ni bil nikoli zdravstveno zavarovan. Sodišču druge stopnje predlaga, da njegovo zadevo ponovno prouči in ugotovi, da on ni dolžnik, saj si, glede na nizko pokojnino, dodatnega zdravstvenega zavarovanja ne more niti privoščiti.

Pritožba je utemeljena.

Ko sodišče druge stopnje preizkuša sklep prvostopnega sodišča, pazi pri tem po uradni dolžnosti tudi na to, ali ni morda podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s

366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in sprem.

- ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 in sprem. - ZIZ). Za navedeno kršitev gre, če se je postopka udeleževal kot upnik ali dolžnik nekdo, ki ne more biti stranka izvršilnega postopka. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa v obravnavanem primeru je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje ta bistvena kršitev določb izvršilnega postopka storjena.

Glede na določbo 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je lahko stranka izvršilnega postopka vsaka fizična ali pravna oseba. Poleg tega je lahko stranka v postopku tudi nekdo, ki po materialnem pravu sicer nima pravne sposobnosti, oziroma ni pravna oseba, če tako določa poseben predpis, izjemoma pa so lahko stranke postopka tudi posebne oblike združevanja, ki jim sodišče lahko prizna lastnost stranke z učinkom v konkretni zadevi. Stranki postopka morata biti določno in individualno opredeljeni že v izvršilnem predlogu. Pri razlagi označbe strank pa mora sodišče poleg objektivnega zapisa v uvodu predloga za izvršbo upoštevati predvsem, kako sta opredelitev strank razumela sodišče in dolžnik, upoštevaje celotno vsebino izvršilnega predloga (prim. dr. Galič: Fizična oseba in sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, Podjetje in delo št. 6/03).

Iz podatkov spisa izhaja, da se je izvršilnega postopka kot upnica udeleževala V. Zdravstvena zavarovalnica d.v.z., Poslovna enota Krško (prim. predlog za izvršbo, povratnice v spisu in označbo v uvodu izpodbijanega sklepa). Iz sodnega registra, ki je javna knjiga, pa ni razvidno, da bi pravna oseba s tako navedeno firmo obstajala. V sodnem registru je vpisana le V. Zdravstvena zavarovalnica d.v.z. s sedežem v Ljubljani.

Družba za vzajemno zavarovanje, kot posebna vrsta pravne osebe za opravljanje dejavnosti na področju zavarovalništva, je urejena v 36. do 64. členih Zakona o zavarovalništvu (Ur. l. RS št. 13/00 in sprem.

- ZZav), s tem da se glede ostalih vprašanj, ki v tem razdelku niso urejena, smiselno uporabljajo določbe 1. do 6. poglavja Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS št. 30/93 in sprem. - ZGD, prim. 37. člen ZZav). Slednji podružnicam ali poslovnim enotam izrecno odreka sposobnost biti stranka postopka v smislu 1. in 2. odstavka 76. člena ZPP, saj v 2. odst. 31. člena (v zvezi s 37. členom ZZav) določa, da podružnice niso pravne osebe. Sposobnosti biti stranka v postopku podružnicam ne podeljuje niti poseben predpis, niti ne gre za tako obliko združevanja, kateri bi sodišče lahko priznalo lastnost stranke z učinkom v konkretni zadevi, saj podružnica nima lastnega premoženja (prim. odločbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 3/2000 in II Ips 309/2003). Stranka v izvršilnem postopku bi lahko bila edinole družba (V. d.v.z., Ljubljana,), vendar pa se upnica v tem postopku ni označila tako z nobeno vlogo.

Ker je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba

11. točke 2. odst. 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ je bilo torej že iz tega razloga treba izpodbijani sklep razveljaviti. Zato sodišče druge stopnje na pritožbene navedbe dolžnika, ki se tičejo vsebinske odločitve sodišča prve stopnje, ni odgovarjalo. Glede na naravo ugotovljene kršitve (neobstoječa pravna oseba) pa drugostopno sodišče hkrati tudi ocenjuje, da pomankljivosti glede tistega, ki sedaj nastopa kot upnik, niso odpravljive v smislu

1. odst. 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Odpravo pomankljivosti bi lahko sodišče glede na določbo 1. odst. 81. člena ZPP naložilo le stranki, na zahtevo katere se vodi postopek, medtem ko v konkretnem postopku na aktivni strani osebe, ki bi bila sposobna biti nosilec pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz procesnopravnega razmerja, sploh ni. Zato je bilo treba izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in predlog za izvršbo zavreči (3. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).